Britanski film Amazing Grace, zgodbo o Williamu Wilberforcu, angleškem poslancu, ki se je neizprosno in naposled tudi uspešno boril za odpravo suženjstva v Veliki Britaniji, je več vplivnih temnopoltih mož že označilo za pokroviteljsko poenostavitev: scenaristi naj bi vse trpljenje ogromnega števila sužnjev skrčilo na "nepomembno stransko vlogo". Lee Jasper, borec za pravice manjšin v kabinetu londonskega župana, je režiserja filma, Michaela Apteda, še pred uradno premiero (ta je napovedana za 23. marec) obtožil, da je grozote trgovine s sužnji za potrebe filma "pocukral"."Film vzbuja napačno predstavo, da je en sam človek osvobodil milijone sužnjev in pri tem vlogo samih sužnjev pri lastni osvoboditvi reducira na epizodno vlogo."

O genezi ene najslovitejših himen vseh časov
Michael Apted v svoj zagovor odgovarja, da se je namerno osredinil na politično stran problematike in da ga je pač zanimala zgodba, kot je bila videti skozi oči Williama Wilberforcea. Tega v filmu igra Ioan Gruffudd, njegovo ženo Barbaro pa Romola Garai; pomemben za zgodbo je tudi Albert Finney v vlogi Johna Newtona, sužnjelastnika, ki se spreobrne v krščanstvo, napiše himno Amazing Grace in nato do konca svojih dni riba tla v Westminstrski opatiji.

Še igralska zasedba je bela ...
Enega od redkih opaznejših temnopoltih likov igra senegalski pevec, z grammyjem nagrajeni Youssou N’Dour - v filmu je Olaudah Equiano, zasužnjeni afriški princ, ki si uspe kupiti svobodo in nato napiše knjigo, ki pozneje pripomore k sprejetju abolicije.

Polemika se je razvnela v času, ko hollywoodski moguli, založniki in televizijski producenti načrtujejo, kako zaznamovati 200. obletnico abolicije suženjstva - 25. marca 1807 je Velika Britanija prenehala sodelovati v trgovini z ljudmi. Amazing Grace je za zdaj najbolj velikopotezen projekt med načrtovanimi.