V svojih lanskih filmih Pisma z Iwo Jime in Zastave naših očetov se je Clint Eastwood osredotočil na 40-dnevno bitko za nerodoviten vulkanski otok ob japonski obali, v kateri je padlo nekaj manj kot sedem tisoč ameriških in dvajset tisoč japonskih vojakov. Pred drugo svetovno vojno, ko je na otoku živelo samo okoli tisoč ljudi, se je imenoval Iwo To. V Iwo Jimo so ga “prekrstili” šele japonski oficirji, ki so ga prišli branit, a so narobe razumeli ime - kar niti ni presenetljivo, če vemo, da japonščina za besedi Iwo Jima in Iwo To uporabi isto pismenko (oboje namreč pomeni ‘žvepleni otok’), razlika je le v izgovarjavi.

Prejšnji teden je Japonsko geografsko združenje odločilo, da bo otok od zdaj spet Iwo To - velik del zaslug za spremembo si lahko pripišejo predvojni prebivalci otoka, ki danes živijo na raznih koncih dežele, saj jim niti ameriške sile niti pozneje japonska vojska niso dovolili vrnitve na svoje domove. Trenutno je na otoku nastanjenih le 400 japonskih vojakov.

Osvajanje ... Islandije?
Peticijo prebivalcev sta, kot poročajo mediji, sprožila prav ameriška filma, v katerih uporabljajo prvotno ime otoka. Eastwood je vedel, da bi snemanje množičnih vojaških akcij škodovalo otoku, zato je tam posnel le nekaj ključnih prizorov. Prizore invazije pa so posneli na lokaciji, ki je zelo podobna tisti na Iwo Jimi - na islandskem vulkanskem polotoku jugozahodno od Reykjavika.