V zgodbi Her, postavljeni v bližnjo prihodnost v Los Angelesu, je Joaquin Phoenix Theodore Twombly, "kompleksna, čuteča duša, ki se preživlja s pisanjem ganljivih, zelo osebnih pisem za druge ljudi". Ko po razpadu svojega zakona pestuje zlomljeno srce, ga začne zanimati nov, tehnološko izjemno napreden operacijski sistem, ki se, ko si ga enkrat naloži na računalnik, spremeni v samostojno zavest, intuitivno in unikatno entiteto (ime ji je Samantha in ima glas, uganili ste, Scarlett Johansson.)

Ko je Spike Jonze film premierno predvajal na newyorškem filmskem festivalu, so bili kritiki večinoma navdušeni; Hollywood Reporter je zapisal, da gre za "sprašujoče, inteligentno delo na zelo visoki ravni", pri Variety pa so bili navdušeni nad "duhovito, pretanjeno globoko analizo našega odnosa do tehnologije".

Kampanja za nominacijo Scarlett?
Zdaj, ko se sezona nagrad počasi zares začenja, se je medijska pozornost preusmerila drugam, na "nevidno" zvezdnico filma. Pred dnevi je Variety, ena od vplivnejših filmskih publikacij v Hollywoodu, objavil prispevek, v katerem člane Akademije poziva, naj pri odločanju o nominirankah za glavno žensko vlogo upoštevajo tudi Johanssonovo. "Glasujoče člane naprošam, naj razmišljajo zunaj danih okvirčkov," piše urednik Tim Gray. "Ideja, da bi se človek zaljubil v sintetičen računalniški glas, je precej za lase privlečena, a zaradi nje deluje verjetno - pa tudi lik skozi film postaja vse bolj kompleksen in globok, kar je brez obrazne mimike težko podati. Temu jaz rečem resnično igranje." (Producentka filma Megan Ellison je medtem že tvitnila, da po pravilih Akademije Scarlett pride v poštev za nominacijo; glasovanje se začne konec decembra.)

Akademija bo sicer letos tako ali tako morala razmišljati "neortodoksno": vsaj upoštevati bodo morali nastop Sandre Bullock in Georgea Clooneya v Gravitaciji, filmu, v katerem morata večino časa igrati samo s svojo obrazno mimiko, delno skrito za vizirjem skafandra.

Čeprav bi bila Scarlett v tem primeru prva igralka v zgodovini, ki bi bila nominirana samo za svoj glas, pa gotovo ne bi bila prva, opažena predvsem zaradi njega: še danes je Darth Vader v hipu prepoznaven predvsem po svojem hropečem glasu (James Earl Jones), morilski računalnik HAL v Vesoljski odiseji pa je ostal v spominu zaradi hladne ravnodušnosti v glasu Douglasa Raina (da vseh slavnih igralcev v Pixarjevih in drugih animacijah niti ne omenjamo ... )

Spregledani Andy Serkis
Seveda v prihodnosti zaradi tehnološkega napredka pričakujemo vse več "nevidnih" vlog, izpostavlja tudi The Independent. Najlepši primer je Britanec Andy Serkis, ki je po zaslugi tehnologije lahko dejansko nastopil v vlogi Golluma (Gospodar prstanov, Hobit), ki bi v preteklosti pripadla lutki ali, pozneje, "zgolj" računalniški animaciji. Ko so z njim nekaj podobnega naredili v Vzponu planeta opic (tam je bil "vodja" opičje vstaje Caesar), se je sicer pojavila tudi kampanja za njegovo oskarjevsko nominacijo, ki pa je Hollywood ni vzel pretirano resno.