Oglas
Danes se s politiko ukvarja le malo ljudi, ko se Slovencem še ni uspelo dokopati do lastne države, pa je bilo drugače. O tem govori tudi novi film Zdravo! Bog živi!, ki so ga premierno predvajali na prvem programu TV Slovenije. Sporočilno moč dokumentarca scenaristke Neve Kodelja in režiserja Boštjana Mašera podkrepijo izjave nekdanjih članov obeh društev, ki sta jih avtorja filma pritegnila k sodelovanju.
Češki izvori sokolskega gibanjaSokolsko gibanje ni bilo izvirno slovensko gibanje. Prvo društvo Sokol je nastalo na Češkem. Leta 1862 je kot odgovor na nemške nacionalistične telovadne organizacije Praško telovadno enoto ustanovil M. Tyrš. Že naslednje leto je v Ljubljani začelo delovati društvo Južni sokol, v naslednjih letih pa so po vzoru praške organizacije nastale še združbe v drugih slovanskih deželah, ki so tedaj pripadale avstro-ogrski monarhiji. Sokolska društva so bila tako že od samega začetka prav toliko kot športna društva tudi politične organizacije, ki so med Slovani v habsburški monarhiji pomagale spodbujati občutek narodne zavesti oziroma občutek pripadnosti Slovanom.
Razkol med liberalci in konservativci
Politična narava sokolskega gibanja se je še okrepila v prvih letih 20. stoletja, ko se je zgodil hud prelom med slovensko liberalno in katoliško stranko. Tako kot na Češkem so se tudi pri nas sokoli vedno bolj navduševali nad političnim liberalizmom, ki je nasproti "nazadnjaškim" katolikom zagovarjalo sodobne sociološke in filozofske teorije ter se je navduševalo nad ločitvijo Cerkve in države.
V takšnem bojevitem ozračju je pri Katoliškem delavskem društvu na Jesenicah leta 1906 nastal prvi odsek katoliške telovadne organizacije Orel. Ustanovitev društva je spodbudila dokončna prevlada narodnoliberalne usmeritve pri Sokolu, kar je pri konservativcih ustvarilo občutek, da potrebujejo svoje športno društvo, ki jim bo pomagalo pritegniti mlade.
Sokoli kot vsejugoslovanska organizacija
Pomembne premike v ideološki usmeritvi sokolov je prinesla ustanovitev Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ko so se sokoli zavzeli za močen enoten jugoslovanski narod. Tedaj je nastala tudi enotna Jugoslovanska sokolska zveza. Njeno delovanje sta v naslednjih dveh desetletjih zaznamovaloa tudi stopnjevanje unitaristične politike v skupni državi in diktatura, ki je grobo kršila pravice posameznih jugoslovanskih narodov. Pod kraljevo diktaturo je bilo tudi konec tekmovanja med sokoli in orli, saj je oblast orle leta 1929 prepovedala. A zaradi prevlade unitaristične usmeritve v vrstah sokolov je do tedaj tudi to društvo že izgubilo nekaj svojega začetnega pozitivnega zagona.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje