Utemeljitev nagrade, ki jo podeljuje Društvo slovenskih režiserjev, je spisal Metod Pevec, Borisa Juha pa opiše z naslednjimi lastnostmi: suverenost, plemenitost, premišljenost, toplina, zrelost, decentnost in odmerjenost. V nadaljevanju pa o nagrajencu zapiše še, da "nikoli ni delal samo zase, za svoj lik oziroma za svojo vlogo, vedno je delal prizor, predstavo, film, prednost je dajal celoti, v kateri svojega ustvarjalnega deleža ni nikdar silil na vrh avtorske piramide, čeprav je tja seveda ves čas sodil".
Prehajanje med odrom, televizijo in radiem
Boris Juh (1935) je po koncu študija na ljubljanski Akademiji za gledališče radio film in televizijo (AGRFT) v šestdesetih letih preteklega stoletja deloval predvsem v Mladinskem gledališču v Ljubljani, ob tem pa je sodeloval še z Mestnim gledališčem ljubljanskim, Študentskim aktualnim gledališčem, Odrom 57 in Eksperimentalnim gledališčem Glej.
Leta 1971 se pridruži ljubljanskemu SNG-ju Drami in na tamkajšnjih deskah ostane stalni član ansambla vse do upokojitve. Ponaša se z več kot sto gledališkimi vlogami, okoli dvajsetimi vlogami v celovečernih filmih. Ob tem pa je posnel več kot petinštirideset vlog v televizijskih dramah in nadaljevankah, svoj glas pa je posodil več kot dvestopetdesetim radijskim igram in recitalom.
Izstopajoče gledališke in filmske upodobitve
Med Juhove opaznejše vloge v SMG-ju spadajo vloge Messenia v Plavtovih Dvojčkih, Kraljeviča Bama v Čudežnem pisalnem strojčku Smiljana Rozmana, Fagina v Dickensovem Oliverju Twistu in Princa Tulipana v predstavi Vesela zgodba o žalostni princeski Frana Milčinskega. V SNG-ju Drami je med drugim nastopil kot naslovni junak Vojček v drami Georga Büchnerja, Maks v Cankarjevem Kralju na Betajnovi, Ivan Aleksandrovič Hlestakov v Gogoljevem Revizorju, Leone Glembay v predstavi Gospoda Glembajevi Miroslava Krleže in kot Hiisi v predstavi Kalevala Daneta Zajca.
Med njegovimi osrednjimi filmskimi vlogami najdemo upodobitev Kozlevčarja v filmu Vojka Duletiča Med strahom in dolžnostjo, Fritza v filmu Iskanja Matjaža Klopčiča, Antona v filmu Živojina Pavlovića Nasvidenje v naslednji vojni in Jakoba v filmu Jožeta Galeta Pustota.
Dosedanje lovorike za Borisa Juha
Juh je tudi dvakratni prejemnik Borštnikove nagrade (leta 1978 za vlogo Leoneja v Krleževi igri Gospoda Glembajevi in leta 1987 za vlogo Slikarja v Grumovem Dogodku v mestu Gogi), leta 1979 je prav tako za vlogo Leoneja prejel nagrado Prešernovega sklada, dvakrat pa je bil izbran za igralca leta, in sicer leta 1982 za vlogo Jakoba v filmu Pustota in leta 1985 za vlogo Martina v filmu Christophoros. Leta 1983 pa je prejel tudi nagrado na mednarodnem TV-festivalu Zlatnata pakla v Plovdivu v Bolgariji, ki mu jo je prinesla vloga Krvnika v Pasji poti, dramatizaciji črtice Prežihovega Voranca Dvojčka.
Boris Juh je šesti prejemnik nagrade bert, ki nosi ime po slovenskem filmskem in gledališkem igralcu Bertu Sotlarju, do zdaj so jo prejeli še Štefka Droljc in Miha Baloh v letu 2014, Ivanka Mežan in Radko Polič - Rac v letu 2015 ter Milena Zupančič v letu 2016.
Nagrado bodo Borisu Juhu podelili 25. oktobra v Slovenski kinoteki, pred tem pa bo ob 18. uri na ogled film Živojina Pavlovića Nasvidenje v naslednji vojni, ki si ga je izbral nagrajenec.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje