Steve (Knoxville) v filmu kmalu ugotovi, da njegovi sotekmovalci niso le boljši športniki, ampak tudi boljši ljudje. Foto:
Steve (Knoxville) v filmu kmalu ugotovi, da njegovi sotekmovalci niso le boljši športniki, ampak tudi boljši ljudje. Foto:
Lahko The Ringer ponovi uspeh komedije Nori na Mary, s katero sta se proslavila brata Farrelly?
Nastop na olimpijskih igrah zahteva veliko napornih treningov.

A ne za brata Farrelly, ki sta film podprla kot producenta. Scenarista, znana po svoji v nebo vpijoči politični nekorektnosti, bosta 23. decembra v kinematografe pomagala poslati ne ravno družinsko komedijo The Ringer, ki jo je režiral Barry W. Blaustein. V glavno vlogo so postavili Johnnyja Knoxvilla, ki je v filmu Jackass, v katerem se je loteval najneumnejših kaskaderskih trikov brez dvojnikov, že dokazal, da meje dobrega okusa razume zelo ohlapno.

Zastaviti si je treba dosegljive cilje
Knoxville se je z vlogo Steva odločil dokazati, da je več kot le komedijant, po drugi strani pa si ni hotel postavljati previsokih ciljev: "Nisem poskušal biti Dustin Hoffman v Rainmanu."

Zavrača tudi vsake namige, da so bile njegove izkušnje z Jackassom koristne pri snemanju tega filma: "Pri Jackassu moraš preprosto pasti po tleh - za to res ni treba biti kaj prida športnika - resničen šport pa je precej bolj resna zadeva."

Johnny pravi, da se večinoma ne ustraši vulgarnega humorja (ponavadi v zvezi s prebavnim traktom), kljub temu pa tudi on ne more "požreti" prav vsega: nikoli noče nastopiti v prizorih posilstva ali zlorabe otrok. Letos smo se ga lahko temeljito nagledali v (neškodljivih) vlogah v filmih Carja Hazzarda, Vladarji Dogtowna in Daltry Calhoun, za leto 2006 pa igralec načrtuje predvsem počitek.