Marec bo v Slovenski kinoteki minil v znamenju znamenitega filmskega ustvarjalca, inovatorja in vizionarja Stanleyja Kubricka. V sklopu skoraj popolne retrospektive Kubrickovih del bodo predvajani nekateri filmi, ki si jih v slovenskih kinematografih do zdaj še ni bilo mogoče ogledati zaradi embarga na njegove filme, ki ga je režiser pred skoraj 40 leti zahteval za območje nekdanje Jugoslavije. Filmski maraton se je začel s projekcijo celovečerca iz leta 1953, Steze slave.

Zakaj smo bili na črni listi?
Zakaj se je ameriški režiser odločil za to potezo, krožijo štiri teorije - prva je, da je bil Kubrick nenaklonjen političnim sistemom vzhodnoevropskih držav, bolj verjetno pa se zdi, da so se v času nekdanje skupne države kršile avtorske pravice, saj distributerji niso plačevali licenc za predvajanje filmov. Embargo je bil v tem primeru opomin.

Tretja razlaga se nanaša na Kubrickov perfekcionizem, saj naj bi sam sestavil spisek dvoran, v katerih lahko njegove filme predvajajo, četrta teza pa pravi, da je šlo režiserju v nos to, da je v času SFRJ-ja Jugoslovanska kinoteka, kot takratna glavna filmska institucija, nezakonito kopirala filme. Kakor koli že, zadnje Kubrickovo delo, ki je bilo v redni distribuciji prikazano na območju nekdanje Jugoslavije, je bilo Odiseja v vesolju iz leta 1968.

Projekcije po Kubrickovih navodilih
Da bi zadostili pogojem, ki si jih je Kubrick zamislil za čim bolj kakovostno projekcijo njegovih del, bodo filme predvajali trikrat. Prva, osnovna projekcija bo potekala s slovenskimi podnapisi in odmorom. Režiser je predvsem za daljše filme, kot so že omenjena Odiseja v vesolju, Spartak (1960) in Barry Lyndon (1975), ki so bili predvajani s podnaslovi, sam zapisal, kdaj morajo imeti odmor.

Zahteval je tudi, da minuto pred odhodom iz dvorane gledalci ob glasbi sedijo v temi, sledi 15- do 20-minutni odmor, pred vnovičnim začetkom projekcije pa morajo gledalci spet minuto sedeti v temi, da se oči privadijo. Teh navodil se bodo držali tudi v kinoteki. Druga projekcija bo potekala brez podnapisov in brez odmora, v tretjem sklopu pa bodo filme spremljala kratka predavanja.

Majhni izjemi
Stanley Kubrick je posnel 16 celovečernih filmov in dva kratka dokumentarca. Na sporedu kinoteke bodo vsi, razen filma Strah in poželenje (1953), ki se mu je režiser sam odpovedal, ter izgubljenega filma Morjeplovci (1953).

Pogovor s Štefančičem in Popkom
V Slovenski kinoteki bo 7. marca, ob sedmi obletnici Kubrickove smrti, potekal tudi pogovor z avtorjem knjige o režiserju, ki je izšla pri Kinoteki, Simonom Popkom, ter filmskim publicistom Marcelom Štefančičem jr. o vlogi Stanleyja Kubricka v filmski zgodovini. Retrospektivo bo konec meseca zaznamovala tudi okrogla miza o ekranizaciji literarnih del v Kubrickovih filmih.

V spremljevalnem programu bodo prikazani še dokumentarec o snemanju filma Sijanje iz leta 1980, ki ga je posnela Kubrickova hčerka Vivian, dokumentarni film Življenje v slikah (2001) Jana Harlana in celovečerni dokumentarec Temna stran lune (2002) Williama Karela, ki je sprožil polemike o resničnosti prvega pristanka na Luni.