V ljubljanskem Kinodvoru so testno predvajali dokumentarni film Wild One (Divji), v katerem je zgodbo športnega plezalca Ribiera ujel režiser Jure Breceljnik. 35-letni Philippe Ribiere kot glavni pripovedovalec, "glavni igralec" in osrednji protagonist dokaže, da za športno plezanje ne potrebuješ najbolj sijajno delujočega telesa. Kljub redki dedni bolezni, telesni hibi z omejeno gibljivostjo rok in nog, in ranjenemu otroštvu brez staršev je dokazal, da je mogoče uspeti v športu in marsikomu postati vzornik.

Od bega od težav do življenjske strasti
Zgodba Philippa Ribiera ni le klasična zgodba o uspehu, ampak tudi o iskanju ljubezni in bioloških staršev, ki so se mu na rodnem otoškem Martiniqueu odrekli, ko je bil še dojenček. Pri štirih letih je pristal v Franciji pri posvojiteljih. Ribieru ni težko govoriti niti o svoji telesni hibi niti o ne ravno srečnem otroštvu. "Na začetku zame plezanje še ni bilo velika strast, temveč bolj najstniški beg od težav. Po treh letih sem se začel udeleževati državnih tekmovanj za 'normalne' plezalce, na katerih sem bil precej uspešen. Nato sem leta 2001 dobil prvega večjega sponzorja, in to mi je dalo pogum, da sem začel pripravljati predstavitve paraplezanja za svetovno prvenstvo. Na srečo se mi je obrestovalo - plezanje je zame postalo dihanje in življenje. Na paraplezalskem svetovnem prvenstvu lani v Arcu sem osvojil tretje mesto, pripravljam pa se tudi za nastop na letošnjem SP-ju parašportnih plezalcev septembra v Parizu," pojasni plezalec.
V 90 minutah se pred gledalcem zvrstijo prizori iz vsakdanjega življenja junaka, začinjeni z njegovimi plezalskimi podvigi v naravni skali in na umetnih plezališčih po svetu ter s stalnim spraševanjem o večnem bivanjskem vprašanju o smislu življenja, s katerim se srečuje vsak človek. Stalnica pa je tudi iskanje bioloških staršev in odgovora na vprašanje, zakaj ga je mati po rojstvu zapustila.
Breceljnik, ki je zaslovel z nagrajeno filmsko uprizoritvijo podvigov športne plezalke Natalije Gros Chalk and Chocolate (Magnezij in čokolada), je posnel zaokroženo in prepričljivo zgodbo, na trenutke izrazito čustveno, vendar nič kaj patetično. Prav spletni napovednik za film Magnezij in čokolada je tisti, ki je navdušil Ribiera, da je prek Grosove poiskal stik z režiserjem. Ta se ni niti najmanj ustrašil izziva pred kamero profesionalno voditi zelo dobro povedano življenjsko zgodbo igralskega naturščika in mu od leta 2010 pa vse do Arca in SP-ja leta 2011 sledil po vsem svetu. Film bo končan konec maja, režiser pa ima z njim velike načrte.
Slovenska premiera verjetno jeseni
"Ne gre le za film za ozko plezalno občinstvo, temveč je usmerjen dosti širše. Zgodba je težka, emocionalna, je predvsem festivalski film. Naredili smo tudi krajšo, 50-minutno televizijsko verzijo. Za zdaj sem dobil zelo čudovite odzive, nad katerimi sem presenečen. Sicer ga moramo še opremiti s slovenskimi podnapisi, da bo primeren za slovensko občinstvo; slovensko premiero načrtujemo jeseni," pojasnjuje.
"Osnovno sporočilo filma je, da vsak lahko v nečem najde svoj smisel življenja. Philippe je dober dokaz, da se ne glede na izvor ali zgodbo v ozadju vedno najde nekaj, kar te lahko v življenju potisne naprej, da ne padeš na dno oziroma da najdeš nekaj, kar te res veseli in zaradi česar tudi živiš," pravi Breceljnik, ki se dotakne tudi Philippovega iskanja ljubezni in verjame, da jo bo nekoč našel. "Mogoče bo prišla takrat, ko je ne bo več iskal."
Film je nastal v produkciji slovenske produkcijske hiše Film IT in s podporo RTV Slovenija ter Slovenskega filmskega centra.