To naj bi menda potrjevalo tudi filmsko leto 2006, ko je bilo med 12 najuspešnejšimi filmi kar šest nadaljevanj. Britanski strokovnjak za film David Thompson, ki je svoja spoznanja nedavno predstavil tudi v knjigi The New Biographical Dictionary of Film, pravi, da so najuspešnejši režiserji tisti, ki "iznajdejo" dober koncept in ga nato vedno znova uporabijo. Dokaz za to je Orson Welles, ki je zasnovo Državljana Kana - boj močnega moža proti zasledovalcem - ponovil v filmih The Strager, Touch of Evil in Mr Arkadin. In tako seveda dosegal uspeh za uspehom.
Enkratni izum zadostuje za celotno karieroPrav zaradi spoznanja, da ljudje pravzaprav uživajo v opazovanju znanega, so imeli nekoč v hollywoodskih studiih zaposlene tako imenovame napovedovalce oziroma "projektante prihodnosti". S tem poslom se je v danes že davnih štiridesetih ukvarjal tudi eden izmed prijateljev Davida Thompsona. Ta je Thompsonu zaupal, da ljudje sicer mislijo, da si želijo v kinu vsakič videti nekaj novega. V resnici pa uživajo v njim že znani zgodbi. Vedno znova se smejijo istim rečem in jokajo ob podobnih prizorih (oglejte si samo stare burleske in akcijske filme v vseh obdobjih razvoja filma, ki so vsi nenehno ponavljanje istega koncepta).
Ne obsojajte Schwarzija!
Prav zato tudi ne gre obsojati igralcev, za katere številni pravijo, da ne znajo odigrati nobene nove vloge. Zvezdniki, kot sta na primer Arnold Schwarzenegger in Bruce Willis nista sama kriva, da jih občinstvo povezuje le z določenim tipom filmskih vlog. To je zahteva studiev, saj se menda ljudje z igralci lažje identificirajo, če jih povezujejo z določeno vlogo in z določenim značajem. Kot primer za to je David Thompson v članku za časopis Guardian navedel poklicno pot Joan Crawford. Ta je morda zares preklinjala režiserje in filmske studie, ki so ji vedno znova namenili vloge, pri je bilo eden izmed temeljev strmljenje s široko odprtimi in začudenimi očmi. "Draga Joan, vedno si najboljša kot prava Joan," je bila utemeljitev, s katero so voditelji hollywoodskega posla nekoč veliko zvezdnico Joan Crawford prepričali, da je zanjo najboljše, če ostane kar "na svojem". In tako agenti in studii igralce prepričujejo še danes.
Dopustitev zakona evolucije
Kljub temu David Thompson priznava, da se lahko (in tudi se) spreminjajo tudi filmi in igralci. Vendar le počasi. Evolucija žanrov je postopna, igralec pa lahko v nekem trenutku ustvari novo vlogo. A ta je le precedens za novo poglavje v njegovi karieri, v katerem bo oblikoval tej novi podobne vloge. Seveda je treba priznati, da je ta teorija o hollywoodski produkciji le zaseben pogled Davida Thompsona, nekaj resnice pa je morda vendarle v njej. Če ne drugega, jo delno potrjuje tudi zgodovina filmske umetnosti.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje