Uradno bo festival vrata odprl ob 20.30 v Sodnem stolpu, kjer si bo mogoče ogledati dokumentarno filmsko zgodbo Mama je ena sama, v kateri Čelar sledi slovenskemu ojdipovskemu arhetipu "mučeniško-posesivne" matere. Premieri bosta sledila krajši pogovor z avtorjem in DOKUDOC-ovo druženje v spremstvu kulinarične umetnosti, ob 23.00 pa bodo premierno prikazali filme, ki so nastali na letošnji delavnici. Razlog za nadaljevanje večernega druženja bosta v poznih urah dajala še DJ Kozmonavt in DJ Ruff Roga.

Začetek festivala je že v četrtek naznanil dokumentarni poklon Karpu Godini, na čigar pot se je podal režiser Matjaž Ivanišin. V Karpopotniku se je Ivanišin, ki se je s filmom predstavljal tudi na letošnji Tribeci, odpravil po Vojvodini, kjer je mladi Karpo Godina nekoč snemal danes samo fragmentarno ohranjen film ceste Imam jednu kuću. Že popoldne so se na Dokudoc artu predstavili mariborski ustvarjalci Tina Švigelj, Urška Omerzi, Mateja Kapun, Trash Design, Nataša Berk - čajnašop, Miri Strnad – Miricota, Sonda, Tina Sovič, Polona Poklukar, Bojana Kovačič Zemljič - E2RD in Toni Soprano.

Festival, ki so ga organizatorji začeli oblikovati leta 2012 in se je s prvo Revijo slovenskega dokumentarnega filma v letu Evropske prestolnice kulture osredotočil predvsem na mariborske teme, v tretjem letu prvič prinaša tudi mednarodni program. Vendar slovenski film ostaja v ospredju. Do 31. avgusta bo na ogled 30 slovenskih in pet tujih dokumentarnih filmov, obetajo se štiri premierne in prav toliko predpremiernih projekcij. Poleg Sodnega stolpa so letošnja prizorišča še atrij Vetrinjskega dvora, Živo dvorišče in kino Udarnik.

Dokumentarno ime je Helena Koder
Filmi so razdeljeni v več programskih sklopov; Doku multikulti so zastavili kot mednarodni program, na katerem predstavljajo zmagovalne dokumentarne filme partnerskih festivalov, Doku zdaj zajema aktualne slovenske dokumentarne filme, ki so se uvrstili v selekcijo programa Dokudoc. Doku retro so letos pripravili v sodelovanju s scenaristko in režiserko Heleno Koder, ki se ji bodo poklonili tudi s plaketo dokumentarno ime 2014. Helena Koder si je v svetu, v katerem so dolgo prevladovala moška imena, zagotovila mesto veljakinje dokumentarne dramaturgije zgodb. Poleg projekcij njenih filmov, kot so Magdalenice gospe Radojke Vrančič, Prizori iz življenja pri Hlebanjevih, Obrazi iz Marijanišča in Popolni torzo, se bodo režiserki poklonili v soboto v Sodnem stolpu, ko ji bodo podelili plaketo, predvajali njene filme in se o njenem delu z nagrajenko tudi pogovarjali.

Sobotno dogajanje se bo zavleklo pozno v noč, ko v kinu Udarnik nespečnežem pripravljajo Dokudoc noč (začela se bo ob polnoči). V nedeljo bodo potekali Doku pogovori na Živem dvorišču, kjer bo beseda med drugim tekla o tem, kakšen pomen ima festival za produkcijo dokumentarnega filma, o možnostih neodvisne produkcije in mednarodnih 'pitchingih' kot začetku koprodukcij ter velikosti ekipe ustvarjalcev dokumentarnega filma.

Od izdelave violin do praških ponočnjakov
Sklepni festivalski dan bo ob 17.30 v Sodnem stolpu namenjen ameriškemu filmu Zadnji klic za oazo, v katerem Jessica Yu opozarja na resnost svetovne vodne krize. Ob 20.00 bo na istem prizorišču sledila predpremiera filma režiserke Haidy Kancler 400 let iskanja, v katerem osvetljuje zgodbo 76-letnega goslarja, ki že desetletja sledi svojim sanjam izdelati popolno violino s pravim italijanskim zvokom.

Zadnja projekcija festivala je rezervirana za češki film Velika noč režiserja Pavela Hátleja o ljudeh, ki jih nihče ne pogreša, njihove zgodbe pa poosebljajo nočno resničnost na praških ulicah.
Dokudoc je razpredel lovke do mednarodnih dokumentarnih festivalov (Mednarodni festival dokumentarnega filma Jihlava na Češkem, Beldocs v Srbiji, Liburnia na Hrvaškem). V Maribor prinaša dobre prakse za predstavitev kreativnega dokumentarnega filma. Podporniki festivala so Slovenski filmski center, Mestna občina Maribor, CED Slovenija in mnogi partnerji, ki tvorijo Docu družino. Festival si prizadeva odpirati poti, da bo slovenski dokumentarni film ugledal več mednarodne luči, prvič pa deluje v profesionalnih razmerah s podporo Narodnega doma Maribor.

Po besedah direktorice festivala Maje Malus Azhdari je mednarodno festivalsko sodelovanje pomembno za širši okvir predstavljanja dokumentarnega žanra v Sloveniji in večje možnosti za prodor slovenskih dokumentarcev v tujino. "V mesto je treba pripeljati dobra, kreativna dokumentarna dela, da bi se lahko zgledovali po nekih novih pristopih v izražanju v dokumentarnih formatih," je dejala za STA.