To je čas velikih mednarodnih koprodukcij, ko je bilo po Sloveniji mogoče zaslediti tudi velike mednarodne filmske zvezde, in čas, ko so nastajale zahtevne slovenske in jugoslovanske produkcije. Film, ki si ga je bilo predpremierno mogoče ogledati na večeru DSFU v Slovenski kinoteki, se spominja tudi časa, ko filmski ustvarjalec ni bil le to, kar so na DSFU-ju opisali kot spretno plasirana blagovna znamka na tržišču otopelega potrošnika, ampak je lahko postal tudi legenda in prav s to besedo lahko označimo tudi Petra Zobca.

Od režiserja do igralca
Kot režiser se je Zobec podpisal le pod dva kratka filma - Kres iz leta 1985 in Lan iz leta 1979, kljub temu pa je bil več desetletij del skupine ljudi, ki so pomenljivo vplivali na razvoj slovenskega filma. Kot pomočnik režiserja je sodeloval pri približno 20 filmih, v nekaj produkcijah pa ga je bilo mogoče spremljati tudi med igralsko zasedbo.

Lani je Društvo slovenskih filmskih ustvarjalcev Zobčevo približno petdesetletno kariero kronalo z nagrado Metoda Badjure, najvišjim strokovnim priznanjem, ki si ga lahko pridobi slovenski filmar. Del filmarjevih spominov na filmsko kariero je mogoče prebrati v njegovi knjigi Od krima do Krima.

Poklon delu in prijateljstvu
Portret režiserja je v dokumentarnem filmu zajela režiserka Polona Sepe, kot producent pa se predstavlja Igor Pediček. "Prvič sem delala portret o nekomu, ki ga tako dobro poznam in ki je tako močno zaznamoval moje osebno in profesionalno življenje. Peter je bil najprej moj mentor, potem sodelavec, predvsem pa ves čas zvesti sopotnik v filmskem svetu. Ta film je poklon, tako njegovemu delu kot najinemu prijateljstvu," je o nastajanju filma povedala režiserka.