Ob tem poudarjajo, da pravica do nadomestila za igralce ni stvar izbire, ampak z zakonom priznana pravica od leta 2022, ki je tudi skladna z evropskimi standardi. V ART Kino mreži opozarjajo, da noben posamezni slovenski kino ali mreža kinematografov ni nikjer oznanila, objavila ali napovedala bojkota slovenskih filmov. Kot so še dodali v odgovoru za Televizijo Slovenija, se vsak član AKMS-ja sam odloča, kaj bo prikazoval znotraj programa, ki ga namenja kinematografski dejavnosti.

Pismo Društva slovenskih avdiovizualnih igralcev sledi odločitvi številnih kinematografov, da slovenskih filmov do nadaljnjega ne bodo več predvajali, izjema so tisti, za katere imajo že sklenjene pogodbe. Razlog tiči v novi zakonodaji o avtorskih in sorodnih pravicah, ki je bila sprejeta leta 2022 in po kateri bi morali slovenski kinematografi kolektivni organizaciji, ki zastopa igralce, plačevati nadomestilo od vsake prodane vstopnice za filme, v katerih igrajo.

Namesto pogajanj spor
Kot je pred dnevi poročalo Delo, se je zalomilo, še preden so se uradni pogovori o višini teh nadomestil med zavodom Aipa, edino organizacijo v državi, ki je pooblaščena za zbiranje in delitev nadomestil, in predstavniki kinematografov sploh začeli.

V Društvu slovenskih avdiovizualnih igralcev v javnem pismu pišejo, da se novi slovenski filmi v nekaterih kinematografih namenoma ne prikazujejo v skladu z interesi občinstva in ustvarjalcev, in razočarani ugotavljajo, da se kot odziv kinematografov na zakonodajo iz leta 2022 pojavljajo nesprejemljive prakse, ki jih razumejo kot obliko pritiska in bojkot nove slovenske filmske produkcije.

V pismu so še poudarili, da pri vprašanju pravic iz nadomestil za igralce ne gre za pravico, ki je del pogodb s producenti, temveč dodatno, ločeno in neprenosljivo nadomestilo, ki ga plačajo prikazovalci. "V javnosti kinooperaterji pogosto poskušajo ustvariti napačen vtis, da gre za dvojno plačevanje (torej že plačanih) AV-pravic, kar po avtorskem pravu ne drži; in da je kolektivna organizacija Aipa, ki skrbi za zakonitost zbiranja naših nadomestil tista, ki nekaj 'zahteva' ali 'uveljavlja'," so še zapisali.

Hkrati v DSI-ju, ki združuje profesionalne igralske ustvarjalce, pozivajo k spoštovanju zakonskih obveznosti, ki veljajo za vse prikazovalce – ne glede na to, ali gre za slovenski ali tuji film. Kot so še zapisali, verjamejo, da si tako ustvarjalci kot prikazovalci delijo skupni interes: dostopen, kakovosten in raznolik filmski program za vse gledalce.

Pravica do nadomestila je zakonodajno določena
Ob tem so v društvu spomnili, da je bila pravica do nadomestila dolga leta v slovenski zakonodaji urejena na primer na področju glasbe, kar je ustvarjalce avdiovizualnih del postavljalo v neenakopraven, diskriminatoren položaj, saj je ločevala intelektualno delo in njegovo lastnino glede na zvrst in prakso. Zakonodaja iz leta 2022, ki jo je državni zbor sprejel soglasno, je to diskriminacijo odpravila in to pravico priznala, so še dodali. V DSI-ju so v javnem pismu še napovedali, da bo Aipa v prihodnjih mesecih povabila predstavnike prikazovalcev filmov k pogajanjem o tarifah. Gre za zakonsko predpisan protokol in k dialogu odprt proces, ki naj temelji na spoštovanju zakonskega okvira, ne na izsiljevanju, so ob tem še zapisali v javnem pismu.

Slovenski kinematografi in Aipa imajo različna stališča do zahtevanega plačevanja nadomestil za predvajanje filmov. Razhajanja so pri višini prispevka, zaradi česar so se številni slovenski kinematografi odločili, da do nadaljnjega ne bodo predvajali slovenskih filmov. Izjema so tisti, za katere so pogodbe že podpisane.

Kinematografi: dodatna finančna obremenitev bi bila izrazito nesorazmerna
Kinematografi so doslej pojasnjevali, da od vsake vstopnice že plačajo 9,5-odstotni davek na dodano vrednost, od preostalega pa blizu polovice distributerju oziroma nosilcu licence. Morebitna dodatna finančna obremenitev bi bila po njihovem mnenju izrazito nesorazmerna in nepravična ter bi tudi omejevala uresničevanje svobodne gospodarske pobude.

V ART Kino Mreži navajajo, da razlog, zaradi katerega kinematografom predstavlja težave prikazovanemu novejših slovenskih filmov, ni t. i. nadomestilo, "ampak sprememba zakonodaje, ki je samo v Sloveniji spremenila način, kako imajo filmski producenti urejene pravice. S tem so se podrla vsa razmerja med producenti, distributerji in kinematografi, slovenski filmi, ki nam jih ponudijo v prikazovanje, pa nimajo urejenih vseh pravic," menijo. Opozarjajo, da velja to zgolj za slovenske filme, "saj imajo povsod na svetu avtorskopravno zakonodajo za to področje še vedno urejeno na način, da je filmski producent lastnik vseh pravic za prikazovanje filmov v kinu". In še: "Pričakujemo, da se bodo odpravile pravne anomalije, ki so nastale pri implementaciji direktive EU-ja (2019/790), ker se ni upoštevalo, da je direktiva namenjena ureditvi t. i. digitalnega trga (pretočne platforme, video na zahtevo …), kjer gre za sekundarno rabo avdiovizualnih del. Pri prikazovanju filmov v kinu gre že od nekdaj za primarno rabo, zato nobena druga država direktive ni implementirala na način, da bi obveza plačevanja novonastalih pravic – poplačilne pravice – veljala tudi za kinematografe," so še dodali.