Tokratni sobotni plesni večer v Ambasadi Gavioli bo malce, no, precej drugačen: v izolskem klubu bodo namreč snemali tudi kadre za novi italijansko-slovenski film Faccie d'Angelo (Angelski obraz), v katerem ima glavno vlogo 30-letni Elio Germano, lanski dobitnik zlate palme v Cannesu za najboljšo moško vlogo v filmu La nostra vita (Naše življenje) Danieleja Luchettija in eden najbolj priljubljenih italijanskih igralcev zadnjih let. Režijo filma so zaupali scenaristu legendarne italijanske mafijske TV-serije Hobotnica, Andrei Porporatiju.

Scenarij je nastal po avtobiografiji Una storia criminale (Kriminalna zgodba), ki jo je s pomočjo Andree Pasqualetta spisal šef mafijske skupine Mala del Brenta, glavnina zgodbe je umeščena v širšo okolico Benetk, delno pa poteka tudi na slovenskih tleh. Producenta filma sta ljubljanski Svet Filma in italijanski SKY Cinnema, režiser projekta pa je Porporati, ki se je v 90. letih med drugim proslavil s scenariji za legendarno italijansko mafijsko TV-serijo La piovra (Hobotnica).

Felice Maniero, ki je prispeval svojo zgodbo, je "krasil" naslovnice italijanskih in svetovnih časopisov po odmevni aretaciji v 90. letih. Pozneje je bil zaprt v strogo varovanem zaporu v Padovi. Mafijski šef, ki ga imenujejo tudi "angelski obraz", je bil obsojen na 33 let zapora in na kazen v višini 200 milijonov tedanjih italijanskih lir, a je na prostosti že od lanskega avgusta.

Poba, ki je postal mafijski kralj Benečije
V filmu bodo gledalci lahko spremljali življenjsko pot mladega beneškega kriminalca, ki ga vsi imenujejo "il toso" (kar je v beneškem narečju fant, poba). Pripoved se začne v 70. letih prejšnjega stoletja, ko se je kot mladenič zapletel v kriminalne mreže in ustanovil tolpo, ki je dejavnost hitro širila po Benečiji. Ropi bank, nezakonite igralnice, nadzor nad kriminalom na širšem območju - z vsem tem je upravljala Tosova tolpa od začetka sedemdesetih do devetdesetih let, Toso, mladenič, ki je ljubil razkošje, lepe ženske in hitre avtomobile, pa je konkurenco zlomil predvsem s svojo inteligenco in karizmo.

Njegovo življenje je bilo težko, polno avantur in je potekalo med policijskimi preiskavami, napadi sovražnikov in akcijami s pajdaši, ki so mu zvesto sledili do konca. To je zgodba o fantu, ki je zrasel v skromni kmečki družini, mati pa mu je potrpežljivo stala ob strani, tudi ko je zabredel na stranpoti. Toso je postal kralj Benečije zaradi nezakonitih poslov, ki so mu prinašali kupe denarja. Ker je puščal za seboj malo sledi, se je dolgo izmikal organom pregona. Kot neulovljivi kriminalec je postal prava legenda, a na koncu so ga le izsledili in spravili za zapahe.

Leta 1995 je Maniero začel sodelovati z italijanskim sodstvom in pripomogel k razpadu lastne kriminalne organizacije, a naj bi vzporedno s tem vseeno vzdrževal zločinsko kariero, da bi si zagotovil sredstva za preživetje. 23. avgusta 2010 je bil izpuščen na prostost in naj bi zdaj živel kot navaden državljan, seveda z novo identiteto.

Zdaj pa po življenjski zgodbi kriminalca, ki je veljal za največjega severnoitalijanskega kriminalca vseh časov in že za časa življenja postal mit, snemajo film. Nekaj kadrov so že posneli na slovenski Obali, to soboto se bo filmska ekipa mudila v izolski Ambasadi Gavioli.

Posloval naj bi v portoroški igralnici
Kot je v začetku marca Iztok Klemenčič zapisal na Obala.net, je Maniero na nek način povezan tudi s Slovenijo, nekaj časa naj bi posloval v portoroški igralnici: "Kot se spominja Mojca Širok, avtorica knjige Oblast brez obraza, v kateri analizira strukturo italijanskega organiziranega kriminala, njegovo povezanost s politiko v Italiji in Evropi, je na njeno vprašanje, koliko je bila italijanska mafija dejavna v Sloveniji, beneški tožilec, ki je preiskoval pranje denarja v posojilnicah portoroškega kazinoja konec osemdesetih in v začetku devetdesetih let, povedal, da so bile tam preko beneške mafije, ki jo je vodil Felice Maniero, prisotne tudi sicilijanske mafijske družine."