Oglas
Kitano velja za eno osrednjih imen sodobne japonske kinematografije. Njegov filmski izraz smo najprej spoznali v zgodovinsko-akcijskem filmu Zatoiči, ki prinaša legendo o enem najbolj priljubljenih junakov japonske zgodovine, nato pa še v Lutkah.
Plemenito srce pod potepuhovimi krpamiKitanova zgodba je postavljena na Japonsko v 19. stoletje. Junak Zatoiči je na prvi pogled zanemarjen potepuh, ki si denar služi s kockanjem, a pod krinko se skriva mojstrski mečevalec. Njegove bojevniške veščine in izjemno plemenit duh japonsko ljudstvo spozna šele, ko Zatoiči naleti na majhno mesto, ki mu surovo vlada okrutni vojak Ginzi. Zatoči tega seveda ne more gledati z mirnim srcem, zato se poda na osvobodilni boj.
Režiser je o svojem izdelku povedal: "Zatoiči je moj prvi zgodovinski film, vendar tudi moj prvi film po prvencu Nasilni policaj, ki sem ga posnel na osnovi ideje nekoga drugega ... V vsakem primeru je bilo ustvarjanje tega filma izkušnja moje kariere."
Tragično, a neuničljivo hrepenenje
Nato se je odvrtel še Kitanov film Lutke, ki prinaša tri sodobne zgodbe o tragični, neuresničljivi, a vendar neuničljivi ljubezni. Navdih za ustvarjanje filma Lutke je Takeši Kitano poiskal v delih Čikamamcuja, avtorja tragičnih ljubezenskih zgodb, in v tradicionalnem japonskem lutkovnem gledališču bunraku. Film zato prinaša zanimiv preplet vrednot in simbolov japonske tradicije ter sodobne japonske družbe.
Shakespeare japonskega filma
Z Lutkami je Kitano ustvaril filmski primer Shakespearovih tragedij. Junak se namreč znajde v vrtincu tragičnih dogodkov, na katerih potek pa ne more vplivati. Na milost in nemilost je prepuščen muham usode.
"Falirani" inženir
Japonski režiser Takeši Kitano je sprva nameraval postati inženir, a so ga zaradi uporniškega vedenja, neprilagojenega japonski tradiciji ponižnega spoštovanja nadrejenih, vrgli iz šole. V naslednjih letih se je preživljal kot lakaj v nočnem klubu. Ko je hišni komedijant nekega večera zbolel, je Kitano suvereno stopil na oder in osvojil občinstvo.
Bolezen drugih mu je prinesla srečo
Glas o nadarjenem humoristu se je hitro širil po mestu in kmalu je Kitano dobil svojo humoristično oddajo na televiziji, ki je bila odskočna deska za njegov pohod v svet filma.
Morda neverjetno, a tudi kot režiser se je Kitano prvič preizkusil le zaradi bolezni prvotno določenega režiserja. Ker je do konca snemanja uspešno pripeljal gangsterski film Sono otoko, kjobo ni cuki, so ponudbe za nove režijske podvige prišle kar same od sebe.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje