Pisatelj Amos Oz in Avraham Shapira sta junija 1967, teden dni po koncu šestdnevne vojne, med katero je Izrael zasedel Sinaj, Golansko planoto in Zahodni breg, intervjuvala kopico izraelskih vojakov. Ob nastanku je uradni Izrael dovolil uporabo zgolj tretjine posnetega gradiva. Po tem, kar lahko po skoraj pol stoletja končno slišimo v necenzurirani različici, izraelski odziv ni bil presenetljiv; vojaki govorijo o lastnih dvomih do okupacije in zasedbe arabskih ozemelj. Foto: FDF
Pisatelj Amos Oz in Avraham Shapira sta junija 1967, teden dni po koncu šestdnevne vojne, med katero je Izrael zasedel Sinaj, Golansko planoto in Zahodni breg, intervjuvala kopico izraelskih vojakov. Ob nastanku je uradni Izrael dovolil uporabo zgolj tretjine posnetega gradiva. Po tem, kar lahko po skoraj pol stoletja končno slišimo v necenzurirani različici, izraelski odziv ni bil presenetljiv; vojaki govorijo o lastnih dvomih do okupacije in zasedbe arabskih ozemelj. Foto: FDF
Srebrenica
Ko je Samir Mehanovič, ki danes živi v Edinburgu, idejo o dokumentarcu Megla Srebrenice prvič predstavil BBC-ju, so tam zamahnili z roko, češ, to je že videno. Kljub temu je vzel kamero, ko se je s posnetki vrnil, so jih na BBC-ju odkupili in objavili ob dvajsetletnici genocida. Foto: Reuters

Posebno omembo je namenila filmu Megla Srebrenice režiserja Samirja Mehanovića.

Film Cenzurirani glasovi predstavi do pred kratkim cenzurirana pričevanja vojakov, ki sta jih pisatelja Amos Oz in Avraham Shapira pridobila teden dni po šestdnevni vojni Izraela na Sinaju.

Kot je v utemeljitvi zapisala žirija, v filmu prepletanje arhivskih posnetkov z avdioposnetki intervjujev z vojaki zmagovalne strani šestdnevne vojne leta 1967, ki so bili posneti kmalu po spopadih in cenzurirani več kot 30 let, razkriva osebna doživljanja moči, sramu, strahu, razočaranj in streznitve. Vojake, ki jih izraelska država slavi kot heroje, še danes zaznamujejo vprašanja o interpretacijah, posledicah in pomenu vojne; vprašanja, ki si jih človeštvo verjetno zastavlja, odkar pozna vojno.

Tema konfliktov presega konkretne okoliščine
Tabuteme, ki jih režiserka razkriva, in miti, ki jih dekonstruira, delajo film univerzalen in aktualen, saj govori o vsakem konfliktu ne glede na zgodovinski ali geografski kontekst, je še zapisala žirija v sestavi Zlata Filipović, Urša Menart in Dragana T. Trivundža.

Film Megla Srebrenice pa je žirijo pritegnil z izvrstnim izborom intervjuvancev in navdušil s poetično, simbolično fotografijo, ki učinkovito odseva vsebinsko plat. Evokativna glasba deluje kot kontrast grozljivim arhivskim posnetkom, ki pa jih film nikoli ne izrablja. Film ni pomemben zgolj zato, ker raziskuje dogodke in travme polpretekle zgodovine, temveč tudi zato, ker prikazuje brutalno sodobnost vseh, ki z njimi živijo oziroma živimo še danes.

Dokumentarec Megla Srebrenice je Mehanović ustvaril ob 20-letnici srebreniškega genocida.

Edini slovenski film, ki je bil prikazan na festivalu, je Selfie brez retuše v režiji Vincija Voguea Anžlovarja.

Na FDF slavila izraelska režiserka
Na FDF slavila izraelska režiserka