Kim Džong Il včasih v roke vzame tudi snemalno knjigo. Foto: EPA
Kim Džong Il včasih v roke vzame tudi snemalno knjigo. Foto: EPA
Parada v Severni Koreji
Severni Korejci znajo režirati tudi kaj drugega kot vojaške parade in množične proslave na stadionih. Foto: Reuters

Bi se kaj takega lahko zgodilo tudi v primeru filma Šolarkin dnevnik, ki je prvi severnokorejski film, ki bo po več desetletjih prikazan v kinematografih v Zahodni Evropi. Bi bil lahko film prvi znak odpiranja Severne Koreje? Malo verjetno. Kljub temu si film zasluži pozornost, saj je filmska produkcija države, ki jo vodi sicer znani ljubitelj filmske umetnosti Kim Džong Il za svet skoraj popolna neznanka. Kim je sicer sodeloval tudi pri nastajanju scenarija Šolarkinega dnevnika.

Odstop od sloga severnokorejskih klasik
Ideja za film seveda ni bila samodržčeva, a tako kot nad vsem, kar se dogaja v njegovi državi, je Kim Džong Il budno nadziral tudi nastajanje filma, ki se mu je uspelo prebiti na zahodni trg. Šolarkin dnevnik pripoveduje o običajni severnokorejski najstnici, ki si prizadeva za to, da bi nekoč lahko uživala boljše življenjske razmere. Čeprav je pri filmu sodeloval tudi Kim, pa so s pariškega sedeža distributerske družbe Pretty Pictures, ki je priskrbela film, sporočili, da se Šolarkin dnevnik popolnoma razlikuje od severnokorejskih "klasik", kot sta Krvavo morje in Plameni, ki se širijo čez deželo, katerih prvotni cilj je predvsem privzgajanje severnokorejske ortodoksije, ne pa ustvarjanje zares dobrih filmov.

Iščemo atrakcijo, ne filma z umetniško vrednostjo
James Velaise, vodja francoske podružnice distribucijske družbe Pretty Pictures, je priznal, da so si severnokorejski film prizadevali pridobiti predvsem zato, ker bo ravno zaradi trenutnih razmer v svetovni politiki velika zanimivost. Pri Pretty Pictures predvidevajo, da si bodo film želeli ogledati številni, ki sicer denar za kinovstopnico odštejejo le, kadar so na sporedu komercialne uspešnice, filmov iz bolj zakotnih koncev sveta pa niti povohajo ne. Tako bi lahko rekli, da so distributerji del zares maloštevilne skupine ljudi, ki jim napetost na Korejskem polotoku bolj koristi kot pa škoduje.

Velaise ima s filmom Šolarkin dnevnik večje načrte od zgolj enkratnega prikazovanja v francoskih kinematografih. Filmu bo skušal zagotoviti mesto v programu naslednjega filmskega festivala v Cannesu. "Če bo film prikazan v Cannesu, bo svetu pokazal povsem drugo plat severnokorejske kulture. Vsi Severni Korejci namreč ne razmišljajo le o norih podvigih. Tudi v tej državi so normalni ljudje," je povedal Velaise.