Slovensko-italijansko koprodukcija Kino Volta, ki prepleta različne forme, so ob režiserjevi navzočnosti predvajali v Kinodvoru.

Film ni klasični zgodovinski film, ampak gre po režiserjevih besedah za eksperimente različnih vizualnih oblik. Gledalca ob referencah na nemi film, s kostumi in scenografijo ter prepleti dokumentarnih in igranih delov popelje v Trst na začetku 20. stoletja, ko se štirje podjetniki pod vodstvom takrat še neznanega dublinskega učitelja Joycea odločijo odpreti prvi kino na Irskem – kino Volta v Dublinu. To so storili po vzoru kinematografov, ki so v Trstu takrat že delovali.
Ideja, ki ni padla na plodna tla
Prvi stalni kino v Dublinu je James Joyce ustanovil in upravljal leta 1909, še preden je napisal Uliksesa ali Finneganovo bdenje. Akademikom je uspelo izslediti več filmov, ki jih je Joyce izbral in predvajal v svojem kinu, ohranili pa so se celo koluti filmskega traku nekaterih projekcij. Ustanovitev kina ni zares zgodba o uspehu, saj je med obiskovalce italijanski in drugi evropski filmi po pisateljevem izboru niso posebej zanimali. Že leto po odprtju so kino tako prodali, vsi vpleteni pa so imeli izgubo.

Jamesa Joycea vsi poznamo, ne poznamo pa tržaških podjetnikov, ki so z njim odprli Kino Volta v Dublinu. To je bilo izhodišče za moj dokumentarec. Želel sem posneti zelo tržaški film, poklon svojemu mestu in ljudem, ki so sodelovali pri tem podvigu.
Skozi dejstva v filmu popeljeta tržaška igralca Danijel Malalan in Nikla Petruška Panizon, v njem pa se med drugim pojavijo tudi nekateri profesorji in zgodovinarji.
Režiser, ki je zgodbo posnel zato, ker je o njej poslušal od mladosti, je film posnel v treh jezikih – slovenščini, italijanščini in angleščini, izhodišče zanj je bil esej pisatelja Draga Jančarja. Film je nastal v produkciji Fabule ter koprodukciji RTV Slovenija in Incipit filma iz Italije.
Da je bil Joyce v Trstu, ni zares neznano dejstvo, je pa Turku zdelo pomembno s filmom nemara bolj kot Joycea predstaviti Tržačane, da ne gredo v pozabo. S filmom se je namreč želel pokloniti svojemu rodnemu kraju in tudi Slovenskemu stalnemu gledališču v Trstu.

Kot je povedal Turk, je o tej zgodbi napisanega zelo malo in vizualni arhiv ne obstaja. Na začetku je tako obstajalo vprašanje, kako ustvariti celovečerni dokumentarni film brez arhivskih posnetkov. Kot primarno režiser igranih del se je zato odločil poiskati igralce in nastala je ideja o nastajanju gledališke predstave, s katero želijo obuditi spomin na Joyceovo navzočnost v Trstu. "Bilo je ogromno idej in stvari, za katere nobenemu ni bilo jasno, kaj pravzaprav delamo," je povedal režiser in dodal, da je bilo snemanje zabavno in da so nekatere stvari nastajale tudi sproti.
Film Kino Volta so v Kinodvoru podvajali ob irskem nacionalnem prazniku, dnevu sv. Patrika. Svetovno premiero je doživel že na zadnjem filmskem festivalu v Trstu, lani pa je na festivalu Bloomsday v Dublinu prejel glavno nagrado za najboljši celovečerni film.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje