Filmska iniciativa, ki meni, da mora vizijo oblikovati oblast v sodelovanju s filmsko stroko, je ministru za kulturo Urošu Grilc posredovala programski dokument Smernice razvoja slovenske kinematografije, ki predloge zaobjema v 11 sklopih. Izpostavljajo področje financiranja, pri katerem se zavzemajo za odpravo omejitev za normalno delovanje Slovenskega filmskega centra (SFC), skladno s cilji, zadanimi v zakonu o Slovenskem filmskem centru.
Vsaj deset celovečernih filmov letno
Kot pišejo, bi moral letni nacionalni filmski program obsegati od deset do 14 celovečernih filmov in od 30 do 50 drugih avdiovizualnih del. Treba je vzpostaviti konkurenčno okolje za filmsko produkcijo, kar bi ob sodelovanju s SFC-jem omogočilo snemanje vsaj dveh srednje- ali visokoproračunskih filmov tujih producentov v Sloveniji.
Filmska iniciativa se zavzema še, da bi delovanje SFC-ja postalo učinkovito, da bi se okrepilo izvajanje nalog, ki jih centru nalaga matični zakon, in da bi SFC javne razpise objavljal v rednih, vnaprej znanih rokih.
Kot pomembnega producenta, naročnika in prikazovalca omenjajo RTV Slovenija. Poudarjajo, da je treba doseči izvajanje zakonske obveznosti RTV-ja pri podpiranju filmov, namenjenih za predvajanje v kinematografih, ter spoštovanje zakonskih obveznosti glede naročanja in predvajanja del neodvisnih producentov.
Avtorji dokumenta menijo, da bi bilo treba v sodelovanju s filmskim studiom Viba film zasnovati javno-javno partnerstvo, ki bi RTV Slovenija omogočilo dostop do produkcijskih in koprodukcijskih zmogljivosti ter obenem zagotovilo dovolj veliko zasedenost zmogljivosti Viba filma. Dodajajo, da je treba spremeniti ustanovitveni akt Viba filma in mu tako omogočiti večjo prilagodljivost pri sodelovanju z javnimi in zasebnimi partnerji.
Zavzemajo se še za ureditev položaja filmskih ustvarjalcev. Ustvariti je treba urejeno in stimulativno produkcijsko okolje, kar pomeni, da je treba filmskim ustvarjalcem zagotoviti dostojno življenje in izenačiti plačilo za enako delo med zaposlenimi in honorarnimi delavci, pišejo.
Za vključitve filmske vzgoje v šolski učni program
Dotaknili so se izobraževanja in vzgoje na področju filma, kjer zagovarjajo oblikovanje sistemskega okolja za visokošolsko izobraževanje za umetniške in druge poklice na filmskem področju. Želijo tudi, da bi izvrševanje nacionalne strategije o filmski vzgoji dolgoročno pripeljalo do vključitve filmske vzgoje v šolski učni program.
Nujna skrb za filmsko dediščino
Ob vsem tem se ne sme pozabiti na slovensko filmsko dediščino, ki jo je treba ustrezno zaščititi in digitalizirati, poskrbeti je treba tudi za digitalizacijo mreže artkinematografov za zagotavljanje možnosti predvajanja filmskih del svetovnega pomena in novih slovenskih filmov ter filmskim festivalom omogočiti stabilno načrtovanje za daljše obdobje, še opozarjajo.
Filmski ustvarjalci pričakujejo vzpostavitev dialoga s pristojnimi ministrstvi in institucijami, s katerimi bi lahko konstruktivno sodelovali pri obravnavi predlaganih sprememb.