Prejšnji konec tedna je v ameriške kinodvorane prišel novi film Davida Fincherja, triler o lovu na serijskega morilca Zodiaca, ki je v sedemdesetih v resnici nekaznovano moril po San Franciscu. Režiser trdi, da svoje zgodbe ne bi mogel povedati v manj kot dveh urah in 40 minutah, kolikor film traja: "Gre za primer, ki so ga raziskovali 35 let; zdi se mi, da bi moralo biti več režiserjev tako temeljitih."

Tudi Fincher nima popolnoma prostih rok
Pravzaprav so pogajanja, da bi film financiral studio Sony, padla v vodo prav zato, ker so hoteli Fincherja omejiti na 2 uri in 15 minut, kar se je njemu zdelo nesprejemljivo. Paramount in Warner Bros so bili bolj razumevajoči, a je moral vseeno oklestiti prvotno dolžino, tri ure in dvajset minut. In če vas identiteta "horoskopskega" morilca niti ne zanima preveč, boste lahko na platnu zato skoraj tri ure občudovali Jaka Gyllenhaala, Roberta Downeya Jr. in Marka Ruffala.

"Težava" ni nova
(Pre)dolge filme v Hollywoodu snemajo že od trenutka, ko tehnologija to dopušča - David Wark Griffin se je na sam začetek zgodovine filmske epike vpisal leta 1915 s triurnim Rojstvom naroda ter leta 1916 nadaljeval (in bankrotiral) z Intolerance. Cecil B. DeMille se mu je v skupini "triurnežev" z biblijsko zgodbo Kralj kraljev pridružil leta 1927.

Nekateri filmi morajo biti velikopotezni
Le redkokdo se pritožuje, da so filmske klasike, kakršne so Schindlerjev seznam, Ben Hur, Titanik ali prva dva dela Botra, predolge; leta 1989 se je Steven Spielberg na splošno zadovoljstvo lotil kultnega filma Lawrence Arabski Davida Leana in ga rekonstruiral na prvotno dolžino treh ur in štiridesetih minut.

Toda če izvzamemo častne izjeme, bi večini filmov po mnenju kritikov samo koristilo, če bi bili 10 do 15 odstotkov krajši - take kritike so letele na račun Scorsesejevega Tolpe New Yorka in De Nirovega Dobri pastir (oba sta daljša od dveh ur in pol). Toda kateri studio bo Scorseseju ali De Niru rekel, naj "črta" trideset minut?

Kratko in sladko
Woody Allen še ni posnel filma, daljšega od dveh ur (in ponavadi je bližje uri in pol), najnovejša britanska uspešnica Kraljica pa prav tako gledalcu "ukrade" le skromne 103 minute. "V življenju sem videl že preveč dolgih filmov in sem zato sočuten do občinstva," svoj umetniški kredo razlaga režiser Stephen Frears.

Za vsem stoji preprosta matematika
Logika filmskih distributerjev je preprosta: če je film dolg tri ure, ga lahko v enem večeru predvajajo enkrat manj kot druge, in seveda zaslužijo manj. Kar pa seveda ni škodilo triurnemu filmu Pirati s Karibov: Mrtvečeva skrinja, ki je vseeno prislužil več kot milijardo dolarjev. Manj sreče je imel s King Kongom Peter Jackson - za razliko od Gospodarja prstanov orjaške gorile ljudje niso hoteli gledati tri ure.

Ana Jurc