Na stadionu arhitekta Santiaga Calatzrave so se pisale zgodbe o uspehu. Foto: EPA
Na stadionu arhitekta Santiaga Calatzrave so se pisale zgodbe o uspehu. Foto: EPA
Slovesnost ob odprtju olimpijskih iger leta 2004
V Atenah ni bilo vse tako bleščeče kot ognjemet na slovesnosti ob odprtju. Foto: EPA
Hicham El Guerrouj
Hicham El Guerrouj - kdor trmasto vztraja, na koncu morda vendarle uspe. Foto: EPA

Danes 79-letni filmar je v filmu Bud Greenspan's Athens 2004: Stories of Olympic Glory (Atene 2004 Buda Greenspana: Zgodbe olimpijske slave) podal 6 zgodb o zmagoslavju športnih garačev. A to niso zgodbe o največjih športnih zvezdah. Greenspan skuša na vsakih olimpijskih igrah - do zdaj jih je obdelal že 10 - najti športnike z zelo nenavadno potjo do vrha, ki so morali premagati veliko težav ali pa so izjemni zaradi svojega delovanja zunaj prizorišč športnih bojev.

Povsem subjektivno videnje olimpijade
Avtor dokumentarca je naslov namenoma opremil z lastnim imenom. S to potezo je poudaril, da film ni objektiven povzetek dogajanja v Atenah, temveč da prinaša le tiste trenutke, ki jih je Greenspan sam imel za zanimive in ki naj bi prinašali "humanistično" sporočilo. Greenspan namreč vedno znova poudarja, da za kulisami velikega športnega spektakla išče sledove izjemne človečnosti, ki je ni izničilo niti surovo teženje sodobnih športnikov po uspehu.

Zmagovalci, poraženci in "socialni delavci"
V zadnjem izdelku Buda Greenspana je tako mesto našla ameriška sabljačica Mariel Zagunis, ki ji selektorji najprej sploh niso namenili mesta v ameriški reprezentanci, nato pa je postala sploh prva Američanka, ki se je v zadnjih 100 letih prebila do olimpijskega zlata v sabljanju. V 95-minutah zasledimo tudi grškega dvigovalca uteži, ki mu po treh zlatih medaljah na prejšnjih olimpijadah tokrat ni uspelo osvojiti več kot bron, in še enega poraženca, Maročana Hichama El Guerrouja, ki je že osem let pred olimpijado obvladoval tek na 1.500 metrov, a je zaradi hude treme vedno odpovedal. Šele v Atenah je osvojil prvo zlato.

Dokaz za to, da v surovem boju za uspeh vsi športniki še niso izgubili človečnosti, je Poljakinja Otylia Jedrzejczak. Plavalka je svojo zlato medaljo prodala na dražbi, denar pa je namenila centru za zdravljenje otrok, ki so zboleli za levkemijo. Film prinaša še portret ameriške metalke v softballu, veteranke Lise Fernandes ter sester Anne in Kerrie Meares, avstralskih kolesark.

Poglobitev v vsebino
Bud Greenspan namenoma vedno izbere le nekaj športnikov. Ne mara namreč bliskovitega menjavanja kadrov in bežnih izletov v množico osebnih zgodb, ki jih prinaša vrsta izdelkov filmarjev mlajše generacije. Ti namreč želijo obdelati kar "vse" naenkrat, posledica pa je skoraj kaotičen kolaž nedodelanih zgodb v duhu glasbenih spotov, ki naj bi bili tudi glavni krivci za sodobne smernice filmov, katerih glavna značilnost je osredotočenje na zaporedje privlačnih podob. Kot da bi tekli mimo lepo urejenih izložb.