Občina Divača in Slovenska kinoteka sta na borjaču Škrateljnove domačije v Divači pripravili že tradicionalno prireditev ob obletnici rojstva prve slovenske filmske zvezde Ite Rine (1907-1979). Prireditev je bila letos posvečena filmskemu in gledališkemu igralcu Bertu Sotlarju (1921-1992), zato je ob tej priložnosti izšla tudi monografska publikacija Poklon Bertu Sotlarju, v kateri je avtor Tone Frelih osvetlil filmski in televizijski opus tega velikega slovenskega igralca.

Legendam pritiče džez
Prireditev se je začela z nastopom domače džezzasedbe, sledila sta nagovor župana Občine Divača Rajka Vojtkovszkega in nastop džezdive Mie Žnidarič, o Bertu Sotlarju pa je spregovoril Tone Frelih. Sledila je projekcija filma Tistega lepega dne režiserja Franceta Štiglica, v katerem je Sotlar upodobil nepozabnega vdovca Štefuca, ki išče mater za svoje otroke.

Večer so končale Mia Žnidarič s spremljevalnim triom, Martina Ferri ob kitarski spremljavi Makija Čepaka in Martina Furlan z glasbeno zasedbo Dijazztivo. Program sta povezovala Nataša Matjašec in Dejan Markovič - Deki.

Časi, ko se je orala ledina
Sotlar se je rodil v Kočevju, umrl pa 10. junija 1992 v Ljubljani. Izšel je iz prve generacije študentov ljubljanske akademije za igralsko umetnost. Leta 1947 je še kot študent postal član nastajajočega Jugoslovanskega dramskega gledališča v Beogradu. Na filmu je debitiral leta 1949 v vojni drami Mati Katina, ki vse do leta 1998 ni prišla na filmska platna.

V vlogi Izidorja je nastopil v fragmentarno ohranjenem filmu Visoška kronika (1950), nato pa igral glavno vlogo v srbskem celovečernem filmu Jezero. Po vrnitvi v Ljubljano leta 1951 se je pridružil ansamblu SNG Drame, kjer je nastopal do leta 1975.

Širok igralski razpon
V svoji karieri je nastopil v 43 domačih, tujih in koprodukcijskih celovečernih filmih ter v 40 televizijskih dramah in nadaljevankah. Z vrsto izjemnih filmskih vlog se je, kot so zapisali na Filmskem skladu RS-a, uvrstil med najboljše slovenske filmske igralce vseh časov.

Sotlar je najpogosteje upodabljal kmete (Svet na Kajžarju, Lucija, Cvetje v jeseni), zaradi možatega videza je bil priljubljen v partizanskih filmih, kot so Ne joči, Peter, Ne obračaj se, sinko, Dobri stari pianino, Kozara, Sutjeska. Svojo energijo in človeški žar pa je vnesel tudi v komične vloge, ki jih je med drugim izoblikoval v delih Tistega lepega dne, To so gadi, Veselo gostivanje.

Dobil je vse pomembnejše lovorike
Bert Sotlar je za svoje igralsko ustvarjanje leta 1974 prejel Prešernovo nagrado za filmsko igro, leta 1982 Borštnikov prstan za gledališke dosežke, ob teh pa še druga pomembna priznanja, med njimi na 3. festivalu jugoslovanskega igranega filma v Pulju leta 1956 zlato areno za glavno moško vlogo in na 12. tednu domačega filma v Celju leta 1984 priznanje Metoda Badjure z diplomo.