Organizatorji festivala Ajam Bejrut Al Cinemaija (Bejrutski dnevi filma), ki poteka že pet let, so sklenili, da se tudi letos ne bodo pustili motiti. Priprave in sestavljanje programa so stekli že pred pol leta, toda ko se je 12. julija začelo bombardiranje Libanona, so ljudje, ki so se na festival utegnili spomniti, predvidevali, da ga letos ne do. Napaka. Umetniška vodja, režiserka Eliane Raheb, je sklenila, da bo festival potekal nemoteno, kot “znamenje kulturnega odpora”. Vseeno pa je bilo treba upoštevati okoliščine in tekmovalni spored s stotih oklestiti na 40 filmov.

Izbor filmov, ki jih bodo do 24. septembra predvajali v Bejrutu, tvori široko paleto sodobne arabske filmografije; največ pozornosti sta zaenkrat deležna Falafel, novi film priljubljenega libanonskega režiserja Michela Kammouna, ter dokumentarec Iraq in Fragments (Irak v koščkih), delo Jamesa Longleyja, lanskega nagrajenca festivala neodvisnega filma Sundance.

Peticija v obliki kratkih filmov
Organizatorje festivala je k vztrajanju pri prvotnem načrtu spodbudila posebna akcija neodvisnih libanonskih režiserjev, ki so jim poleti poslali več kot dvajset nekakšnih videopisem, kratkih filmov o življenju v vojni vihri. Med podpisniki te nenavadne peticije je bil tudi Basam Fajad, sodelavec televizijskke postaje Al Arabija. “Za ohranitev festivala sem se zavzel, ker menim, da mora Libanon svetu sporočiti, da kreativnost v Bejrutu ni zamrla, da gre življenje naprej,” je za BBC razložil Fajad.

S posebnim pomenom je nabit celo kino Metropolis, v katerem predvajajo del festivalskih filmov. V dvorano, ki so jo uradno odprli natančno en dan pred začetkom bombardiranja Bejruta, so se med napadi zatekali meščani, lastnik pa jih je “zamotil” z različnimi kreativnimi delavnicami in brezplačnimi predstavami.

Upanje umre zadnje
Ena večjih težav pri organizaciji je bila tudi, kako v mesto varno pripeljati 40 gostujočih režiserjev. “Ko smo se dogovarjali z ustvarjalci, je bilo letališče zaprto,” se spominja Remi Bonhomme, eden od voditeljev festivala. Kljub temu so se na vabilo odzvali vsi razen dveh tujih povabljencev, predstave pa so baje tudi nepričakovano dobro obiskane.