Filmsko utelešenje antisemitizma še živi

Iz arhivov so privlekli film Jud Süss

Film je bil ob nastanku velika uspešnica tako doma kot v tujini; v Marseillu je na primer po projekciji močno narasla stopnja antisemitskega nasilja. Jud Süss je imel na ljudi tako močan vpliv, da se je moral režiser Veit Harlan po vojni zaradi njega zagovarjati pred sodiščem; trdil je, da mu je delo narekovala oblast.

Glavno žensko vlogo (kristjanko, ki jo Jud 'onečasti'), je odigrala režiserjeva žena Kristina Söderbaum. Nalogi se je skušala izogniti, češ da je pravkar rodila, a ji je Goebbels določil dojiljo in ukazal, naj prekinejo snemanje vsakič, ko bo otrok lačen.

Harlanovo simpatiziranje z nacistično ideologijo dokazujejo filmi Jugend (1938), Verwehte Spuren (1938), Das Unsterbliche Herz (1939) in seveda Jud Süss (1940). Po vojni je bil aretiran, pozneje pa spoznan za nedolžnega zločinov proti človeštvu; umrl je leta 1963, na počitnicah na Capriju.

V Stuttgartu v okviru posebne razstave predvajajo enega najbolj sovražnih antisemitičnih propagandnih filmov, kar jih je bilo kdaj posnetih - Jud Süss.

Film je bil ob nastanku velika uspešnica tako doma kot v tujini; v Marseillu je na primer po projekciji močno narasla stopnja antisemitskega nasilja. Jud Süss je imel na ljudi tako močan vpliv, da se je moral režiser Veit Harlan po vojni zaradi njega zagovarjati pred sodiščem; trdil je, da mu je delo narekovala oblast. Foto:

Prizor iz filma Jud Süss — Glavno žensko vlogo (kristjanko, ki jo Jud 'onečasti'), je odigrala režiserjeva žena Kristina Söderbaum. Nalogi se je skušala izogniti, češ da je pravkar rodila, a ji je Goebbels določil dojiljo in ukazal, naj prekinejo snemanje vsakič, ko bo otrok lačen.

Velt Harlan — Harlanovo simpatiziranje z nacistično ideologijo dokazujejo filmi Jugend (1938), Verwehte Spuren (1938), Das Unsterbliche Herz (1939) in seveda Jud Süss (1940). Po vojni je bil aretiran, pozneje pa spoznan za nedolžnega zločinov proti človeštvu; umrl je leta 1963, na počitnicah na Capriju.

Tema razstave, ki so jo pripravili v stuttgartski Hiši zgodovine Baden-Württemberga, sta oblast in zloraba filma kot medija v nacistični državi. Vse skupaj so oblikovali okrog glavnega "eksponata", slavnega hujskaškega filma Jud Süss iz leta 1940, in sicer z enim samim ciljem: "demaskirati to perfidno nacistično skropucalo" (v besedah vodje razstave, Paule Lutum-Lenger). Samo v Nemčiji je tako ali tako ta film od nastanka videlo že 20 milijon gledalcev, bil je silna uspešnica, Josepf Goebbels, minister za propagando v Tretjem Rajhu, pa ga je hvalil kot "prvi pravi antisemitski film".

Film je treba umestiti v kontekst
Filma se danes ne sme predvajati brez komentarja. V Stuttgartu ga bodo v celoti zavrteli 16-krat, vsakokrat z uvodom in z razpravo na koncu. S pomočjo šestih odlomkov bodo analizirali funkcioniranje in neposredne posledice filmskih predstav v letih 1940/1941. Prikazali bodo plakate, scenarije, tiskovine in filmsko opremo iz studiev v Babelsbergu, kjer je film nastal.

Kdo je bil pravi Süss?
V po naročilu ministra Goebbelsa posnetem Judu Süssu si je režiser Veit Harlan "sposodil" zgodovinsko figuro württemberškega finančnega svetovalca Josepha Süssa Oppenheimerja. Po smrti njegovega naročnika in mecena, vojvode Karla Alexandra von Württemberga, je bil pred okoli 270 leti Oppeheimer obsojen in leta 1738 kot žrtev sodnega umora ubit pred vrati Stuttgarta. V filmu ga je igral Ferdinand Marian, ki je utelešal stereotipno podobo Juda, kakršno si je zamišljala nacistična oblast: med drugim ga zaznamujeta velik, ukrivljen nos in mastni, črni lasje.

Ko Goebbels reče "Skoči", vprašaš samo: Kako visoko?
Harlan, ki sicer ni imel nič proti snemanju z nacistično ideologijo obarvanih filmov (Der Herrscher, 1937), se je dotičnemu projektu skušal izogniti na vse načine. Najprej se je pritožil nad slabim scenarijem in ko s tem ni ničesar dosegel, se je celo javil za služenje na fronti. Brez uspeha - Goebbels je snemanje filma razglasil za vojno dolžnost in zavrnitev naloge bi bila enakovredna dezertaciji iz vojske, torej ne ravno priporočljiva ... Glavni igralec, Marian, je po vojni umrl v prometni nesreči, v kateri so mnogi videli samomor.

Oppenheimerjevo zgodbo je pogosto mogoče zaslediti v umetnosti in književnosti, zelo jasno antisemitsko konotacijo pa je dobila z omenjenim filmom. Razstava "Jud Süss - Propagandni film v času nacizma" bo v Hiši zgodovine Baden-Württemberga (Haus der Geschichte Baden-Württemberg) odprta do 3. avgusta naslednjega leta.