Po dveh letih pandemije se letošnji festival, ki so ga leta 2020 odpovedali, lani pa premaknili v julij, začenja v svojem običajnem terminu. "Mislim, da je letošnji izbor filmov eden najboljših v Cannesu v zadnjih letih," je ocenil Scott Roxborough, vodja evropske izpostave The Hollywood Reporterja.
V tekmovalnem delu bo na ogled 21 filmov, za zlato palmo se potegujejo tudi štirje režiserji, ki so že prejeli prestižno nagrado: Ruben Ostlund s filmom Triangle of Sadness, Hirokazu Koreeda s filmom Broker, brata Jean-Pierre in Luc Dardenne s filmom Tori and Lokita ter Cristian Mungiu s filmom R.M.N. Pod pet filmov so se podpisale režiserke.
Med razvpitimi imeni sta v tekmovalnem delu zastopana kanadski mojster grozljivke David Cronenberg s filmom Crimes of the Future, v katerem igrajo Viggo Mortensen, Kristen Stewart in Lea Seydoux, in ruski režiser Kiril Serebrenikov s filmom Tchaikovsky's Wife. Festival je sicer ruskim delegacijam prepovedal udeležbo na dogodkih na festivalu.
Na festivalu bo na ogled tudi film Mariupolis 2 litovskega režiserja Mantasa Kvedaraviciusa, ki je bil pred mesecem dni ubit v Mariupolju. Film je dokončala njegova zaročenka Hanna Bilobrova, ki ga bo tudi predstavila v Cannesu. Predvajali bodo tudi prvenec ukrajinskega filmarja Maksima Nakonečnega Butterfly Vision, ki predstavlja zgodbo mlade Ukrajinke, ki se vrne v domovino, potem ko je del izmenjave zapornikov. "Veliko bomo razmišljali o filmu, toda nikoli ne bomo prenehali razmišljati tudi o tem, kaj se dogaja v Ukrajini," je dejal direktor festivala Thierry Fremaux.
Kot navaja Reuters, je kljub odsotnosti Kitajske močno zastopana druga azijska filmska produkcija. Nove filme predstavljajo Park Chan-Wook, Hirokazu Kore-eda in igralec v Igri lignja Lee Jung-jae.
Program zunaj konkurence bo tokrat v znamenju nostalgije za prejšnjim stoletjem. Premierno v Evropi bodo predvajali Top Gun: Maverick, nadaljevanje Mavericka s Tomom Cruisom kot glavnim igralcem, ter filme o treh glasbenih legendah: Elvisu Presleyju, v katerem je zaigral tudi Tom Hanks, ki bo po pričakovanjih drugi letošnji veliki gost, o Davidu Bowieju in o Jerryju Leeju Lewisu.
Festival odpira film Final cut domačega režiserja Michela Hazanaviciusa, ki je spremenil naslov filma, prvotno se je imenoval Z kot Z, zaradi asociacije črke na vojno v Ukrajini.
Na čelu žirije Lindon
Letošnji žiriji predseduje francoski igralec Vincent Lindon, žiranti so še britanska igralka in filmarka Rebecca Hall, indijska zvezdnica Deepika Padukone, švedska igralka Noomi Rapace, italijanska igralka in režiserka Jasmine Trinca, iranski oskarjevski filmar Asghar Farhadi, francoski režiser Ladj Ly, ameriški filmar Jeff Nichols in norveški režiser Joachim Trier. Prejemniki nagrad letošnjega festivala bodo znani 28. maja.
75. festival se bo poklonil leta 2019 umrli francoski režiserki Agnes Varda, ki s filmi, kot je povedala, "ni želela le kazati, ampak spodbuditi ljudi, da vidijo". Po njej so poimenovali eno izmed kinodvoran.
Kot je za radio Slovenija poročala Ingrid Kovač Brus, Slovenski filmski center znova sodeluje na sejmišču, vrata pa so odprta za režiserko Katarino Rešek - Kuklo, ki s pomočjo festivala razvija svoj prvenec.
Na lanskem festivalu je zlato palmo prejel film Titan režiserke in scenaristke Julie Ducournau.
Častna zlata palma Whitakerju
Na današnjem odprtju v dvorani Palais des Festivals so častno zlato palmo podelili ameriškemu igralcu in režiserju Forestu Whitakerju za bleščečo kariero, edinstveno osebnost in diskretno, a močno zavezanost pomembnim vprašanjem našega časa. Direktor festivala Thierry Fremaux je Whitakerjevo filmografijo opisal kot "osupljivo in v celoti uresničeno". "Pozorno sem spremljal tudi njegova prepričanja in pozornost, ki jo namenja mladim generacijam. S svojo vero v boljši svet in predanostjo prispeva k njegovemu izboljšanju. Ni veliko umetnikov, ki dosežejo takšno ravnovesje, Forest pa ga je dosegel in je zgled," so Fremauxove besede objavljene na spletni strani festivala.
Zelenski nepričakovano nagovoril občinstvo
Na slovesnosti ob odprtju je občinstvo z videoposnetkom nepričakovano nagovoril ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Omenil je moč kinematografije med drugo svetovno vojno, vključno s filmom Charlieja Chaplina Veliki diktator iz leta 1940, poroča francoska tiskovna agecnija AFP.
"Vsak dan umre več sto ljudi, ki po ploskanju na koncu ne bodo več vstali," je Zelenski dejal občinstvu na otvoritveni slovesnosti, ki se je ob predstavitvi vnaprej posnetega sporočila odzvalo s presenečenjem.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje