Hollywood je namreč ugotovil, da znajo Francozi snemati prav zabavne komedije, ki se jih z nekaj truda lahko priredi tudi za Američane, pri tem pa odpade večji del tveganja glede uspeha filma, saj se je ta enkrat že izkazal. 100-odstotnega zagotovila za uspeh seveda ni, kar dokazuje tudi zgodovina, a vsekakor je več priredb francoskih filmov uspelo kot propadlo.

Rocku ne kaže preveč dobro
Najvarnejša francoska režiserja za presajanje prek Atlantika se Hollywoodu zdita Francis Veber in Alain Chabat, medtem ko bo ta konec tedna v ameriške kinematografe prišel film Erica Rohmerja L'amour l'apres-midi, ki ga bodo Američani spoznali kot I Think I Love My Wife. Kot opozarjajo tisti, ki poznajo original in ki so že videli priredbo, je ta skoraj do nerazpoznavnosti spremenila izvirnik, kritiki pa nad tem niso preveč navdušeni in so izdelek s Chrisom Rockom v glavni vlogi pospremili z bolj kot ne medlimi kritikami.

Nato se bo čez ocean preselil film Dinner With Schmucks, priredba francoskega Le diner de cons. Premiera priredbe filma režiserja Francisa Vebra je napovedana za prihodnje leto, pri privabljanju gledalcev v kinematografe pa bo verjetno imel pomembno vlogo glavni igralec v filmu - Sacha Baron Cohen.

Važne so dovolj univerzalne teme
Drugi plodoviti francoski režiser, igralec in scenarist v eni osebi Chabat pa trenutno čaka, da na ameriška platna prenesejo njegov film RRRrrrr!!! Pravice zanj je odkupil studio Warner Bros. Pictures, a Chabat niti prej ni samo čakal, da bi se Američani zganili. Pred štirimi leti je na Beverly Hillsu ustanovil pisarno WAM Films, ki spodbuja prodor francoskih filmov na ameriški trg. Njegov adut pri pogajanjih so izvirne teme, ki jih imata tako on sam kot Veber. "Kaže, da znata pokazati na ideje in teme, ki so dovolj univerzalne," meni Chabatov partner pri produciranju Stephanie Danan.

Američani gledajo konkurenco
Francija se je tako pridružila Japonski in Hongkongu v skupini držav, ki Hollywood zalagajo z dovolj dobrimi izvirnimi filmi, iz katerih nato Američani delajo priredbe. Gledalci so večinoma pozitivno sprejeli priredbe japonskih grozljivk in hongkonških akcij, glede na prejšnje izkušnje pa bi morali podobno odprtih rok pričakati tudi francoske komedije. Trije moški in otrok so selitev že uspešno prestali, prav tako filma Ptičja kletka in Cousins, slabše pa jo je odnesel Jean Reno, čigar film Les Visiteurs je bil v Franciji eden največjih zaslužkarjev, medtem ko je Just Visiting z istim igralcem v glavni vlogi neslavno propadel.