Oglas
Ravno zato ga nekateri obtožujejo prispevanja k procesu oblikovanja uniformirane svetovne popularne kulture, a še več je tistih, ki moža, ki so mu v pariškem Grand Palaisu posvetili veliko razstavo, častijo kot genija. Ime ste verjetno že uganili. To je Walt Disney (1901-1966), o čigar delu, sodelovanju s Salvadorjem Dalijem, vplivu na sodobno vizualno umetnost se lahko v Parizu podučite do 15. januarja 2007. Razstava poudarja tudi pomen Disneyja kot povezovalca visoke in popularne kulture.
Trije prelomi v zgodovini risanega filmaVerjetno zahtevate pojasnilo nekaterih zgoraj zapisanih podatkov. Začnimo pri risanem liku, ki mu je Walt Disney podaril možnost govora. To se je zgodilo leta 1928, ko je Disney predstavil kratki risani film Steamboat Willie, ki velja za prvi animirani film s sinhroniziranim zvokom. Drugi prelom je nastopil v tridesetih, ko je svet spoznal Miki Miško, prikupno bitje, ki je še danes zaščitni znak studia Disney. Mikija je izumil Walt Disney, a mož, ki je dolga leta skrbel za njegovo ohranjanje pri življenju, je bil Ub Iwerks (1901-1971), animator, ki je do upokojitve risal lik Mikija.
Tretja prelomnica v zgodovini animiranega filma se je zgodila leta 1937. Na spored je prišla Sneguljčica, prvi celovečerni animirani film, ki je v trenutku postala hit po celem svetu. A to še ni bilo vse. Veliki hollywoodski studii so začeli z nezaupanjem opazovati dogajanje v Disneyjevem studiu. Kmalu po premieri Sneguljčice se je namreč izkazalo, da Disneyjeve filme kaj radi pogledajo tudi odrasli in Disneyjev atelje je tako čez noč postal konkurent studiem, ki so se zanašali na igralce iz mesa in krvi.
Brskanje po literarni dediščini
Skrivnost privlačnosti Disneyjevih risank je bila od nekdaj tudi strategija skrbnega izbiranja zgodb, ki bi jih bilo vredno 'prevesti' v risanko. Walt Disney je navdih iskal v antičnih Ezopovih basnih, prebiral je zgodbe, ki sta jih na svojih vandranjih po nemški deželi zbrala brata Grimm, prevzel ga je odličen Kiplingov roman Knjiga o džungli, nič manj navdušen ni bil nad Perraultovimi pravljicami ... Obenem pa ni bil toliko 'samopašen', da bi verjel v neskončne sposobnosti svoje domišljije. Tudi med načrtovanjem podobe svojih likov je rad pogledal k delom drugih avtorjev. Disney je tako navdih iskal v risbah Gustava Doreja in nekaterih nemških umetnikov (Ludwiga Richterja Moritza von Schwinda, Heinricha Kleya), pa tudi v ilustracijah Britancev Arthurja Rackhama in Johna Tenniela.
Na kolena pade celo Salvador Dali
Vseeno pa je seveda nemogoče zanikati izvirnost Disneyjevih risb in animacij. Če te ne bi bilo, Disneyju verjetno ne bi uspelo omrežiti Salvadorja Dalija. Ekscentrični španski nadrealist ni Walta Disneyja nič manj občudoval, kot je Disney občudoval Dalija. Pojavila so se celo razmišljanja o sodelovanju med obema umetnikoma pri projektu Destino, ki pa je bil dokončan šele leta 2003. Projekt je vodil Disneyjev nečak Roy E. Disney, podobe likov pa so bile zasnovane na Dalijevih risbah.
Zdaj ko veste, da je delo studia Walta Disneyja občudoval celo veliki Dali, vas verjetno ne bo težko prepričati, da je Disney močno vplival na številne likovne umetnike svojega časa in časa, ki ga sam ni dočakal. Disneyjeve risanke so tako pripomogle k umetnosti poparta, njihov vpliv na svoje delo pa so med drugim priznali Christian Boltanski, Bertrand Lavier, Peter Saul, Erro in Gary Baseman. Veliko pa pove tudi izjava francoskega slikarja Roberta Combasa iz leta 1977: "Miki ni več Waltova lastnina, Miki pripada nam vsem."
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje