Boris Karloff je bil v vsakodnevnem življenju menda zelo miren, tih in uglajen človek. Foto:
Boris Karloff je bil v vsakodnevnem življenju menda zelo miren, tih in uglajen človek. Foto:
Po življenju režiserja Jamesa Whala, ki je po Frankensteinu snemal samo še umetniške filme in se končno posvetil slikarstvu, je leta 1998 nastal film Gods and Monsters. Foto: Universal Studios
Mladi Frankenstein
Frankenstein noče in noče umreti: samo v zadnjih letih se je pojavil v kar nekaj parodijah, kakršni sta bili Abbott and Costello Meet Frankenstein in Mladi Frankenstein Mela Brooksa (na sliki).

S televizijske mreže ITV je prišla vest, da njihov “hišni scenarist” Jed Mercurio že piše novo različico klasične Frankensteinove zgodbe, ki bo postavljena v 21. stoletje. Osrednji junak bo, kot ste najbrž ubanili, sad ponesrečenih genskih poskusov. Ustvarjalci si bodo sicer pomagali s posebnimi učinki, kljub temu pa bo Frankensteina igral “resničen” človek.

Pošast praznuje 75 let
Frankenstein je, kot se to kultnim klasikam rado zgodi še danes, zares zaslovel šele s filmsko priredbo: leta 1931 je James Whale posnel grozljivko, ki še danes velja za enega od srebrov svojega žanra. (Pa že pred tem je bil "prvi robot v zgodovini" predmet številnih gledaliških predstav in leta 1910 celo nemega filma podjetja Edison.) Saga se zdaj nadaljuje: ta teden je studio Universal izdal DVD Frankenstein - 75th Anniversary Edition. V kompletu boste našli digitalno popravljen film iz leta 1931, biografijo Borisa Karloffa in dokumentarec o vplivu, ki ga je film imel na vso kasnejšo popkulturo.

Pregrd, da bi se komu smilil?
Studio Universal je pred 75 leti na pomoč pri režiji filma, ki je kasneje začrtal smernice žanra, poklicali britanskega režiserja Jamesa Whala, z izbiro igralca pa so imeli kar nekaj preglavic. Dvomili so, ali Boris Karloff, ki je bil zaradi svojega videza ponavadi obsojen na stranske, "karakterne" vloge zlikovcev, v gledalcih lahko zbudi dovolj sočustvovanja. Ko je film prišel v kinematografe, so ga opremili s posnetim opozorilom, v katerem je Karloff gledalce posvaril, da film, ki ga bodo videli, ni za tiste bolj rahločutne.

Prvi zvezdniški masker
Ključno vlogo pri uspehu končnega izdelka je imel tudi masker Jack Pierce, ki je istega leta sodeloval pri nastanku še enega prelomnega filma, Drakule. Iz Karloffa narediti grozečo prikazen menda ni bil mačji kašelj: da bi bil videti večji in bolj oglatoglav, so mu na glavo lepili vato, na vrat pa so mu pritrdili elektrode.

Frankenstein je studiu prislužili milijone dolarjev in svoj zaslužek še podvojil, ko so ga malce kasneje začeli predvajati "v kompletu" s takrat prav tako uspešno Drakulo. Isti recept so nato uporabili še pri filmih Frankensteinova nevesta in Mumija.