Film G. I. Joe: The Rise of Cobra (ki kot G. I. Joe: Vzpon Kobre k nam prihaja šele prvega oktobra) je v prvem dnevu predvajanja (v petek) v ZDA in Kanadi po prvih ocenah prislužil 22,3 milijona dolarjev. Če bo šel po stopinjah podobnih visokoproračunskih poletnih predhodnikov, se lahko nadeja 60 milijonov v prvem (in ključnem) koncu tedna predvajanja. Glede na 175-milijonski proračun bi bila to za film čisto soliden uspeh in optimistična napoved, kar se povrnitve vloženega denarja tiče.

So se ga bali pokazati uglednejšim kritikom?
Anketirani kinoobiskovalci so film ocenili s povprečno oceno +4 in tako spet dokazali, da poplava negativnih kritik ljudi od obiska ne odvrne zares (podobno se je, kot že rečeno, nedavno zgodilo tudi z drugim delom Transformerjev). Strategija studia Paramount, ki je film pred premiero posebej predvajal le za peščico recenzentov (najbrž tistih, ki so naklonjeni tovrstnim filmom), se je torej izkazala za uspešno.

Pa še tisti redki, ki so film videli pred premiero, niso bili navdušeni. New York Post piše: "Nekdanji pravi ameriški junak ni več niti junak niti Američan: opravka imamo s skupino vojaških mišičnjakov iz vseh vetrov in glede na to, kako se lotevajo posla, bi se človek počutil varnejšega pod okriljem hrvaške mornarice."

G. I. Joe se je leta 1964 rodil kot plastična akcijska figurica in od takrat doživel celo vrsto reinkarnacij v stripih in risankah. V filmu, ki je postavljen v ne preveč oddaljeno prihodnost, je Joe torej "mutiral" v četico multikulturnih borcev za domovino. Kolega Duke (Channing Tatum) in Ripcord (Marlon Wayans) transportirata smrtonosno orožje iz delavnice orožarskega mogotca McCullena (Christopher Eccleston). Slednji, ki je član zločinske organizacije Kobra, načrtuje krajo lastne naprave, za kar zadolži specialca Storma Shadowa (južnokorejski zvezdnik Bjung-hun Lee) in Dukovo nekdanje dekle, Baronico (Sienna Miller).

Eksplozije, ki so same sebi namen
Režiser Stephen Sommers, ki se je podpisal tudi pod trilogijo Mumija, nima pojma, kako ravnati z igralci, je prepričan recenzent Tima. "Čisto mogoče, da v zgodovini filma ni bilo še nobenega, ki bi nam postregel s toliko popolnoma neutemeljenega nasilja (če poškodb sluha in možganov ne štejemo za njihov namen). Niti štorasti junaki niti zlobci niso videti, kot da bi imeli dosti pojma, kaj počnejo, razen da skušajo razstreliti kolikor zgradb in ljudi le morejo," je bil neusmiljen kritik kanadskega časnika Toronto Star.

Višek (kritiškega) cinizma?
Wall Street Journal je šel še dlje: njihov kritik ni filma niti pogledal, preden je napisal recenzijo. "Paramount mi je prihranil bolečino prebijanja skozi še eno epopejo, posneto po vojačkih (nedavno nadaljevanje Transformerjev me je skoraj pokončalo), in mi pustil, da do svojih ne čisto (a skoraj) neosnovanih sklepov pridem zgolj na podlagi napovednika."

"Ne vem, kaj naj rečem o igri, scenariju in režiji, ker jih nisem zasledil," so si dali duška pri Rolling Stonu. "Lahko bi vam razložil zaplet, ampak ta neusmiljeno nekoherenten, galaktično neumen film me je pustil preveč bebavega, da bi tipkal. Lahko pa vam povem, da G. I. Joe ni tako gnil kot Transformerji 2. Zakaj? Ljudje, ki so ga naredili, z režiserjem Stephenom Sommersom, ki je svoj pečat nesposobnosti pustil na Mumiji in Van Helsingu, na čelu so videti, kot da se resnično zabavajo, ko se prostituirajo za tisti ček. Na drugi strani pa je Michael Bay, režiser Transformerjev, ki je očitno cinik, prepričan, da si publika zasluži smeti, s katerimi jih zasipava."