Tudi newyorški kardinal Edward Egan je podprl judovske nasprotnike filma, saj je v članku, namenjenem svojim župljanom, poudaril, da judje niso ubili Jezusa Kristusa. Film so najprej predvajali v New Yorku, saj so hoteli počakati na odzive kritikov in javnosti, šele nato so ga začeli predvajati v ostalih 3.006 kinematografih po državi. V času premier so judovske in nekatere druge verske ločine priredile proteste, ki pa so bili relativno majhni in razdrobljeni.

Nekaj judovskih protestnikov se je tako na primer preobleklo v uniforme iz koncentracijskih taborišč in pred enim od kinematorgafov na newyorški ulici West Side s tem želelo uprizoritev judov v Gibsonovem filmu povezati s takim sovraštvom, ki je vodilo do holokavsta. Rabin Avi Weiss, predsednik judovske skupine Amcha, je na premieri v New Yorku dejal, da ga zelo skrbijo judovsko-krščanski odnosi in da zanj ta film pomeni velik korak nazaj.

Beseda kritikom
Kar nekaj kritikov Gibsonovega filma ni sprejelo z veliko naklonjenostjo, saj jih je veliko dejalo, da se v filmu zgodba izgubi. V časopisu New York Times so tako zapisali, da gre za film, ki je na pol grozljivka, in so ga po brutalnosti in nasilju primerjali z deli Quentina Tarantina. Vendar pa v časopisu tudi niso naklonjeni obtožbam o antisemitizmu v filmu, po besedah njihovega kritika Scotta, pa obsojanje filma zaradi pobožnjaštva pomeni, da so zgrešili prave pomanjkljivosti.

Ustvarjalci spornega filma menijo, da so reakcije preveč čustvene, saj naj bi bilo znano, da Kristusa niso preganjali le judje, ampak tudi ostali. Med premiernim predvajanjem v Kanzasu pa naj bi po poročanju lokalne televizijske postaje zaradi hude čustvene ganjenosti med prizorom križanja Jezusa za srčno kapjo umrla neka gledalka.