Eden največjih in najvplivnejših producentov neodvisnih filmov v Hollywoodu, ki si je ime ustvaril z močno podporo zgodnjih filmov Quentina Tarantina, je ob pokolu v Aurori pozval k "vrhu", na katerem bi beseda tekla o vplivu, ki ga imajo nazorni filmski prizori nasilja na občinstvo. Hollywood se ne sme "izogibati odgovornosti" za streljanje na premieri Vzpona Viteza teme, ki je zahtevalo 12 življenj, je prepričan. "Kot ustvarjalci filmov bi morali stakniti glave - vsi Martyji Scorseseji, vsi Quentini Tarantini in upajmo vsi, ki imamo opravka z nasiljem v filmih - ter se pogovoriti o naši vlogi pri vsem skupaj," je Harvey Weinstein povedal za The Huffington Post. "S tem vprašanjem se neprestano ukvarjam. Opravka sem imel s številnimi nasilnimi filmi in večkrat sem že rekel: 'Toliko ne prenesem. Prosim, izrežite ta del.' Vem, da je treba spoštovati režiserjevo delo in da odločitev ni lahka. V mislih sem s tistimi mladimi in njihovimi družinami."

Obenem pa je soustanovitelj studia Miramax Films prepričan, da Hollywood ne more ukrepati sam, in opozarja, da je pomanjkanje nadzora nad preprodajo strelnega orožja glavni krivec za nasilne smrti v ZDA. Čas je, da se politiki o tem vprašanju dokončno izrečejo: "Če v tej državi ne dobimo boljšega nadzora nad orožjem, smo res bedni. Pomilovanja vredno je, da nacionalna orožarska zveza vlada Združenim državam ... čas je, da obe stranki ukrepata ali pa utihneta. Bolje za Mitta Romneyja, da jasno izrazi svoje stališče. Veste, da sem glasen zagovornik predsednika, ampak tudi on mora storiti enako."

Pravi se oglaša?
Weinsteinova kritična introspekcija je naletela na pričakovan odziv: hitro so se našli kolegi, ki so opozorili, da zloglasno vzkipljivi Weinstein ni ravno pravi, da bi se oglašal. Marsikdo ima namreč še v spominu "incident" iz leta 2000 (ki ga Weinstein sicer zanika): na neki koktajlzabavi naj bi Weinstein napadel urednika New York Observerja Andrewa Goldmana; na neki točki naj bi mu stisnil glavo v primež in ga zvlekel na ulico, kjer ju je bilo menda treba ločiti na silo. In potem je tu še mimobežna izjava Meryl Streep, ki ga je omenila kot "Kaznovalca", in še več podobnih anekdot. Ob vsem tem je filmski blog Deadline zapisal, da bi se predlagani vrh moral zgoditi "na vogalu Ulice napuha in Bulevarja hinavščine, v mestu Licemerstvo, v bližini Kinocentra farizejskosti".

A zdi se, da Weinstein le ni edini, ki se je zazrl vase. "To, da se je pokol v Koloradu zgodil med polnočno projekcijo filma, ki prikazuje kaos in razdejanje, je sprožilo v Hollywoodu redko preizpraševanje vesti," piše Los Angeles Times.

Kurt Sutter, scenarist in producent serij Sons of Anarchy in The Shield, je po tragediji tvitnil: "Ko sem se zbudil, sem izvedel za streljanje. Take zadeve me vedno silijo k preizpraševanju moje lastne liberalne uporabe nasilja pri pripovedovanju zgodb." Podobnih pomislekov je ta hip v Hollywoodu ogromno, piše omenjeni časopis, a režiserji o tem večinoma še nočejo javno spregovoriti. Neizpodbitno dejstvo namreč ostaja, da nasilje več kot blagodejno učinkuje na končni zaslužek filma, in javno govoričenje o škodljivosti pobijanja na velikem platnu iz ust kakšnega producenta ali vodje studia bi izpadlo hinavsko v hipu, ko bodo v kinematografe poslali svoj naslednji krvavi, eksplodirajoči izdelek.

Nočna mora za vsakega publicista
Najbolj je trenutno na udaru seveda studio Warner Bros. Po prvem koncu tedna so naredili skoraj precedenčno potezo in zase zadržali številke o gledanosti Vzpona Viteza teme; prvi ponedeljek po premieri tako še ni bilo uradno znano, da je film imel tretji najvišji obisk vseh časov. Zelo diskretno so postopali tudi v povezavi s svojo dobrodelno pomočjo žrtvam streljanja (nobenih podatkov ni, koliko denarja so jim dali), sklenili pa so tudi zamakniti premiero filma Gangster Squad, češ da je treba spremeniti enega izmed prizorov v filmu (v njem pride, uganili ste, prav do streljanja v kinodvorani).

Hollywood seveda ni bil prvi, ki je ugotovil, da nasilje popestri zgodbo
"Od jamskih slikarij lova na živali do Iliade - akcija in pustolovščine so od nekdaj ključen del pripovedovanja zgodb," je stališče Franka Gibeaua, predsednika podjetja Electronic Arts, ki izdaja videoigre, med njimi na primer Medal of Honor, ki je nastala po predlogi Spielbergovega Reševanja vojaka Ryana. "Težko si je predstavljati, zakaj bi kdo mislil, da je film, ki so ga tisto noč predvajali, na kakršen koli način izzval ta grozni zločin. Racionalni ljudje razumejo razliko med domišljijo in resničnim nasiljem."

Strokovnjaki se večinoma strinjajo: po dozdajšnjih študijah je filmsko nasilje v najslabšem primeru eden izmed številnih rizičnih dejavnikov, ki pripomorejo k nasilnemu, čeprav ne nujno prestopniškemu vedenju. "Pri množičnih streljanjih so drugi dejavniki, denimo antisocialna osebnost, depresija, psihoza, samomorilske težnje in tako naprej," za Los Angeles Times povzema profesor sihologije in avtor knjige Media and Youth: A Developmental Perspective, Steve Kirsh. "Nasilje v medijih sploh ne velja za dejavnik."