Manca Dorrer je zaigrala tudi v celovečernem prvencu Hanne A. W. Slak. Foto:
Manca Dorrer je zaigrala tudi v celovečernem prvencu Hanne A. W. Slak. Foto:
Bolezen mladosti
Marko Mandič je nazadnje zaigral v Bolezni mladosti, produkciji ljubljanske Drame. Foto: SNG Drama Ljubljana

Zadnji kader slovensko-poljsko-hrvaške koprodukcije bodo v hiši pod Rožnikom v Ljubljani posneli v petek. Tedaj bosta svoje zadnje dialoge izrekla Nikolaj Burger in Pina Bitenc, deček in deklica, ki v filmu, ki ga je Hanna A. W. Slak opremila tudi s scenarijem, odigrata glavni vlogi. Režiserka je preostale vloge razdelila med Marka Mandiča, Aleksandra Krošla, Manco Dorrer, Tanjo Šojić, Senada Bapića in Žana Marolta.

Gozd, ki se ga vojna ne dotakne
Film Tea pripoveduje o nenavadnem prijateljstvu dečka Martina in deklice Tee, ki ju poveže usoda beguncev. Vojna ju oba prežene z doma, življenje pa postane zaradi preživljanja skupnih ur v "čarobnem" gozdu lažje. Dogodivščine v gozdu pa bi bile veliko manj razburljive brez dečka Martina. Ta je namreč izreden poznavalec življenja dreves in se v gozdu počuti kot doma. Oba otroka pa se zavedata, da poleg pravljične dežele starodavnih gozdov obstaja tudi drugačen svet. To je svet, v katerem divja vojna.

Pred začetkom snemanja je Hanna A. W. Slak s scenografko obredla velik del Slovenije. Na lovu za primernimi lokacijami sta preiskali številne slovenske gozdove, na koncu pa sta izbrali lokacije na Kozjaku, v Svetem Duhu na Ostrem vrhu, v Trnovskem gozdu, na Trdinovem vrhu, v Rakovem Škocjanu in v Črni jami.

Zares mednarodni projekt
Tea je mednarodni projekt, za katerega so sredstva prispevali Filmski sklad RS-ja, Poljski filmski inštitut in ministrstvo za kulturo BiH-a, režiserki in scenaristki je uspelo pridobiti tudi sredstva iz evropskega filmskega sklada Eurimages, film pa je z nagrado Media New Talent podprl tudi program EU Media. Mednarodno ekipo Hanne A. W. Slak so med drugim sestavljali še kostumografka Bjanka Ursulov, kreatorka maske Tina Šubic Dodočič, tonski mojster Dirk Bombey in direktorica filma Petra Vidmar.

Prvi celovečerec Hanne A. W. Slak je bila Slepa pega, avtorica pa se je doslej predstavila tudi z več kratkimi film, od katerih sta bila mednarodno najbolj odmevna Brez štroma in Zjutro. Leta 1999 je bila Hanna A. W. Slak, diplomantka ljubljanske akademije za gledališče, radio, film in televizijo, razglašena za najbolj obetavnega slovenskega filmskega ustvarjalca oziroma ustvarjalko.