Nekaj dni po premieri filma Harry Potter in ognjeni kelih kritiki poudarjajo, da filmi o čarovniku, ki je osvojil srca mladine po vsem svetu, postajajo vedno bolj prepričljivi. Prva dva filma sta prinesla predvsem kup posebnih učinkov, s tretjim pa je serija stopila na področje drame o človeških značajih, kar je še bolj očitno v zadnjem filmu.
"Evropski" Harry Potter
Premik v intimnost in poudarjanje značajev naj bi prinesel režiser Mike Newel. Prvi Britanec na čelu filma o Harryju Potterju (prva dva je režiral Chris Columbus, tretjega pa Alfonso Cuaron) naj bi prinesel odmik od gole hollywoodske bombastičnost k bolj evropskemu navdušenju nad osebnostnimi potezami filmskih oseb in besedni virtuoznosti. Tako kot za prve tri filme pa je bil prenos romana v scenarij v pristojnosti pisatelja Steva Klovesa.
Preveč epska dolžina?
Zaradi večplastnosti dogajanja utegne biti film na trenutke nekoliko manj razumljiv za najmlajše generacije, katerih starši v kino morda ne bodo popeljali tudi zaradi epske dolžine, s katero je produkcijo "obdaril" režiser Mike Newell. Kljub temu pa poznavalci filmske industrije filmu napovedujejo podoben finančni uspeh, kot ga je prinesel prejšnji film Harry Potter in jetnik iz Azkabana. Na bančni račun naj bi se tako steklo okoli 250 milijonov dolarjev. Veliko presenečenje pa bi bilo, če bi se Harry Potter in ognjeni kelih odrezal tako dobro kot uvodni film, ki je zaslužil vrtoglavih 317,6 milijona.
Med presežki četrtega dela filmske sage o Harryju Potterju je po prvih ocenah tudi glasba. Patrick Doyle je film opremil z bogato simfonično glasbo, ki pa ji je dodal pridih popa. S to potezo je še poudaril, da se film dogaja v fantazijskem svetu, kjer prav nič ne upošteva zemeljskih zakonov.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje