Foto:
Foto:
Steven Spielberg
Steven Spielberg se otresa napadov z leve in desne. Foto: EPA

To je vsaj mnenje Stevena Spielberga, ki je vzpon žanra politične drame v zadnjih letih pripisal vladavini administracije Georgea Busha, s katere odločitvami hollywoodski filmarji ne želijo biti povezani.

Dokazovanje neodvisnosti
Bolj kot je vlada nesmiselna, bolj prihajajo v ospredje filmi z močnim političnim sporočilom, saj se uspešni režiserji nekako bojijo, da bi njihov uspeh utegnili povezati z njihovimi domnevnimi zvezami z oblastjo. Spielberg, ki s filmom München dokazuje, da tudi sam pripada tej skupini filmarjev, je dejal: "Mislim, da vsi skušajo dokazati svojo neodvisnost in s svojimi filmi pokazati, v kaj zares verjamejo. Nihče nas zares ne predstavlja, zato mi predstavljamo svoja čustva in poskušamo udariti nazaj."

Morda bi bilo bolje, da se Steven Spielberg ne bi preveč pogumno spuščal v presojanje političnih prepričanj drugih filmskih ustvarjalcev. Že samo pogled v petdeseta – v čas "lova na komunistične čarovnice" - nam sporoča, da so številni igralci in režiserji sposobni odigrati dvojno vlogo. Na videz zastopajo napredna, levičarsko obarvana prepričanja – Hollywood je od začetka 20. stoletja veljal za gojišče levičarstva -, v resnici pa voljno sodelujejo z oblastjo.

Spielberg ima dokaz
No, Spielberg ima v rokah dokaz, s katerim bo lahko dokazal svojo "popolno" politično neomadeževanost. Na München so namreč priletele kritike tako "z leve" kot tudi "z desne". Razlog verjetno tiči v tem, da film na dan spravlja moralno odgovornost Izraela za najem "lovcev" na palestinske teroriste, ki so ob življenje spravili izraelske športnike. Moralna odgovornost pa je nekaj, o čemer prav noben politik ne spregovori prav z veseljem. Prav vsako politično odločitev lahko bister sogovornik zavrne kot moralno sporno. Morala je zato še vedno tabu tema v svetu politike.

Spielberg "napada z leve" ni pričakoval in ga je povezal z ludističnim gibanjem. Ogorčen odziv levičarjev na film, ki izprašuje temelje izraelske politike, naj bi bil simbol splošnega prepričanja v ZDA, da je najboljši odnos do Izraela tisti, ki ne vključuje "brskanja" po njegovi politiki. To je najboljše zagotovilo za dobre medsebojne odnose. In njihov obstoj ni nepomemben v svetu, v katerem se očitno velik del premis svetovne politike še vedno odblikuje na Bližnjem vzhodu.