Na ulicah Bukarešte so še vedno vidne sledi revolucije iz leta 1989, povprečna plača je okoli tristo ameriških dolarjev, ljudje pa kot prevozno sredstvo še vedno pogosto uporabljajo konjske vprege. Toda kjer gospodarske raziskave vidijo revno državo, ameriški producenti vidijo izvrstno priložnost.

Tudi najbogatejši varčujejo
Še pred nekaj leti je snemanje v tujini med hollywoodskimi režiserji veljalo za drzen podvig. Leta 1990 je bilo le 44 ameriških filmov posnetih zunaj ZDA. Do konca desetletja se je ta številka več kot podvojila, danes pa je produkcija "v izgnanstvu" prej pravilo kot izjema. Nedavno je imela snemalna hiša 20th Century Fox v enem samem tednu razpostavljene ekipe po Kanadi, Madžarski, Maroku, Dominikanski republiki, Češki, Franciji in Veliki Britaniji.

Hollywoodska romanja na Vzhod je leta 2003 še pospešila kasnejša uspešnica Hladni vrh, zgodba o ameriški državljanski vojni z Judom Lawom v glavni vlogi, ki je nastala skoraj izključno na romunskih tleh. Selitev ekipe v Romunijo je ekipi takrat prihranila več kot 20 milijonov dolarjev in brez nje projekt verjetno nikoli ne bi zaživel.

V Romuniji režiserji najdejo dovolj neokrnjene narave za posnetke podeželja, vedno imajo na voljo dovolj delovne sile, Bukarešta pa lahko v pravi luči "statira" celo kot Pariz. Država se je izkazala za tako dobičkonosno izbiro, da na njen račun škodo že trpi Kanada, nekdanja prva izbira ameriških režiserjev v tujini. Letos je na romunskih tleh tako že nastala nizkoproračunska srhljivka Catacombs studija Twisted Pictures, lani pa grozljivka Chucky se vrača.

Ameriški protiukrepi
Ameriške države so morale v boju z nepričakovano konkurenco ubrati malce bolj agresivno reklamno kampanjo. Preden je udaril orkan Katrina, je Louisiana z izdatno finančno pomočjo na svoja tla privabila kar nekaj filmskih ekip. Filmi, ki v celoti nastanejo v Kaliforniji, so od nedavnega deležni tudi davčnih olajšav.

Kdo ščiti pravice delavcev?
Andrei Boncea, direktor snemalnega studija MediaPro Pictures v Bukarešti, pravi, da "ni protizakonito" odrskemu delavcu ali statistu plačati le dolar in pol na uro. Domačinom na splošno plačajo približno dvajset odstotkov cene, kakršno bi postavili delavci v ZDA. Ob tem se seveda postavlja vprašanje, ali gre pri vsem skupaj res za dobro priložnost za domačine ali pa le za grobo izkoriščanje delovne sile.

Vedno obstaja kakšna rezerva
Ko se bo Romunija pridružila Evropski uniji, kar bo morda že leta 2007, delovna sila tam ne bo več tako poceni: filmski studii zato že previdno tipajo za naslednjim "vročim odkritjem". V igri so trenutno predvsem Maroko, Turčija, Bolgarija in morda celo Kitajska. Romunijo bo takrat verjetno doletela podobna usoda kot pred leti Češko, ki je bila iz vrvečega stičišča filmske produkcije odrinjena na stranski tir.