Marjane Satrapi, ki je Persepolis režirala skupaj z Vincentom Paronnaudom, si je v Cannesu nagrado razdelila z mehiškim režiserjem Carlosom Reygadasom (tekmoval je s filmom Luz Silenciosa). Že dan pozneje se je oglasil Mehdi Kalhor, iranski kulturni svetovalec, ki je odločitev canske žirije označil za "islamofobijo". Kahlor je povedal: "Islamofobija ima korenine v Franciji. Produkcija in promocija protiiranskega filma Persepolis v Cannesu samo sledi tej tradiciji islamofobije."

"Pogovor" Teherana in Pariza
V Iranu pravijo še, da je Persepolis "sabotaža iranske kulture in da prav gotovo ni zadnji protiiranski film". Iran je tudi uradno protestiral, ko so film Satrapijeve vključili v tekmovalni program letošnjega canskega festivala. S francoskega ministrstva za zunanje zadeve so Iranu odgovorili: "Iran mora razumeti, da sta za Francijo svoboda govora in svoboda ustvarjanja izjemno pomembni. V Cannesu so izbrali ta film in to ni imelo nobene zveze s politiko."

Stoječe ovacije v Cannesu
Na projekciji v Cannesu so filmu stoje ploskali dvajset minut. Svoja glasov sta v filmu med drugim posodili tudi Francozinja Catherine Deneuve in njena hči Chiara Mastroianni - Chiara posoja glas deklici Marjane, Catherine pa njeni materi. Scenarij za Persepolis sta 37-letna Satrapijeva in Paronnaud napisala po istoimenskem "animiranem romanu" Mariane Satrapi. Zgodbo pripoveduje devetletna Iranka, ki odrašča v Iranu med islamsko revolucijo in opazuje, kako so se razblinile sanje Irancev, ko so na oblast prišli fundamentalisti.

Marjane Satrapi je bila rojena v napredni družini. V Iranu je hodila v francosko šolo, v otroštvu pa je doživela zatiranje državljanskih svoboščin, padec Šaha, Homeinijev režim in začetek iraško-iranske vojne. Leta 1983 je odšla v šolo na Dunaj, se vrnila na študij v Iran, danes pa živi v Franciji.