Rezijanska dolina velja za enega najlepših neokrnjenih biserov v Sloveniji. Foto:
Rezijanska dolina velja za enega najlepših neokrnjenih biserov v Sloveniji. Foto:
Zvok citer je v Reziji pogost spremljevalec vsakodnevnih opravil.
Ribiška ladja
Kakšna je zgodovina slovenskega ribištva, ki se dandanašnji sooča s toliko težavami?

Oddaja Rezija: Ta rožina dolina, ki je bil na sporedu na prvem programu TV Slovenija, nas je popeljala v osrčje dežele. Rezijanska dolina že stoletja čuva svojo izvorno identiteto in skozi jezik, glasbo ter ples razkriva svoje skrivnosti. Ob vokalni harmoniji jezika, posebnostih plesnih obratov, zvenenju citire in bunkule z ritmičnimi udarci nog pa raziskovalce vedno znova preseneča z vrsto starih običajev, vpetih v čudežni svet narave.

Kam so šli brusači in pastirji?
V dolini pod Kaninom še danes odmeva preplet usod nekdanjih rezijanskih brusačev z življenji pastirjev. Kljub pritiskom časa, zemljepisnim posebnostim, naravnim katastrofam in preseljevanju Rezijani ohranjajo del dediščine, ki jo ponujajo na vpogled v vsej njeni raznolikosti. Scenarij za dokumentarni film sta napisali Cvetka Bevc in režiserka Hanka Kastelicová, dolino in njene redke prebivalce je posnel direktor fotografije Bojan Kastelic.

Kje ima morje korenine?
Teden dni kasneje, 25. septembra, bo četverico filmov končal prispevek Korenine slovenskega morja. Dokumentarec pripoveduje o zgodovini našega pomorskega ribištva, sledi zgodovinskim virom in razvoju dela slovenskih ribičev vse do druge polovice 20. stoletja. Tedaj je še zadnjo 'čupo', tipičen ribiški čoln slovenskih ribičev v Tržaškem zalivu, odkupil in v Ljubljano prepeljal etnolog Milko Matičetov ter tako rešil izjemno kulturno stvaritev slovenskih ribičev, ki so z njo preživeli več kot 1.200 let pomorske zgodovine na obalah Tržaškega zaliva.

Film je sestavljen iz pripovedi udeležencev ribištva, ki so ga živeli pred nekaj desetletji. Vloga osrednjega pripovedovalca, nekakšnega zgodovinarja slovenskega pomorskega ribištva in portretista znamenite čupe pripada Franku Košuti, strokovnjaku za gradnjo velikih čezoceanskih tovornih ladij, dobremu poznavalcu pomorskega ribištva, ladijske kulture in zgodovine Slovencev na obalah Tržaškega zaliva. Film scenarista in režiserja Jadrana Sterleta in režiserja Aleša Žemlje je prav zaradi izjemne zahtevnosti zgodovinskih virov nastajal več kot štiri leta.