Z “nočno moro” ne namigujemo, da je film Wah-Wah popolnoma zanič, pač pa na to, da je britanski igralec odraščal vse prej kot v družinski idili: ko je bil še otrok, je mati pobegnila z očetovim prijateljem, zapiti oče pa ga je kasneje med enim izmed svojih pijanskih izpadov poskušal celo ustreliti (ko je deček hotel uničiti njegovo zalogo viskija). V filmu, ki je postavljen v švicarsko pokrajino in v obdobje zadnjih dni Velike Britanije kot kolonialne sile v Afriki, nastopita tudi Grantova hči in njegovo prvo dekle iz mladih let. “Vse skupaj je nekakšen kinematografski incest”, se je pošalil Grant.

Prvi ameriški film, posnet v Svaziju
Čeprav je trejalo skoraj šest let, da se je film iz papirja preselil na filmsko platno, şe premiera nezadržno približuje: v ZDA bodo Wah-Wah začeli predvajati maja, v Veliki Britaniji pa en mesec kasneje. Tudi Grant je eden izmed (vse številnejših) igralcev, ki so po tem, ko so prvič sedli na režiserski stolček, ugotovili, da jim je ta vloga veliko bolj všeč kot igralska. “Pisanje scenarija je bila katarzična izkušnja”, je prepričan Grant. “Moral sem se rešiti tako temni kot svetlih spominov na odraščanje v Svaziju v šestdesetih.” Film obenem pomeni tudi nekakšno zgodovinsko prelomnico: je namreč edini film, ki je bil kdaj posnet v tej afriški državi.

Prešuštvo in odpuščanje
Grantova starša na velikem platnu igrata Miranda Richardson in Irec Gabriel Byrne, njega samega pa Nicholas Hoult, ki se ga spomnimo iz filmov Vse o fantu in The Weather Man. Režiser pravi, da nastanka filma ni hotel spraviti v pogon, dokler za to ni dobil privoljenja svoje matere. Filmu kritiki iz testnega občinstva že očitajo, da je osladen, Grant pa na to, z Liberacejevimi besedami, odgovarja, da “se bo smejal vso pot do banke”.