Politično zelo jasno opredeljeni dokumentarec Dixie Chicks: Shut Up and Sing je distributer Weinstein Company ocenil za dovolj zanimiv, da bi lahko zanimal kinoobiskovalce po vsem svetu - in to še preden je bil film sploh posnet. Večkratne dobitnice grammyja bi film rade končale septembra, ga predstavile na filmskem festivalu v Torontu in tako morda malce vplivale na izid novembrskih volitev.

Verjetno ni težko ugotoviti, kateri vidik svojega življenja bodo dekleta “dramatizirala”. Svet bodo znova spomnile na “incident” pevke Natalie Maines, ki je leta 2003 na koncertu v Londonu na odru priznala, da se sramuje, da prihaja iz iste zvezne države kot predsednik Bush, torej iz Teksasa.

Bojkot republikancev
Zares napeto je postalo šele kasneje: film bo razkril politične napade, bojkote in menda celo grožnje s smrtjo, katerih so bile po tej izjavi deležne Dixie Chicks. Dekleta za svojo jezikavost namreč še vedno plačujejo. Ko so se letos poleti odpravila na ameriško turnejo, se je kmalu izkazalo, da v zveznih državah, kjer so republikanci v večini, nihče ne kupuje vstopnic za njihove koncerte; nekaj nastopov je bilo zato odpovedanih.

Kopičenje političnega orožja?
Omeniti je treba tudi, da je mož na čelu podjetja Weinstein Company, Harvey Weinstein, dolgoletni in glasen privrženec demokratske stranke. Govori se, da je avtoricama filma Barbari Kopple in Cecilii Peck "ponudil številko, ki je nista mogli zavrniti". Tako si je zagotovil distribucijske pravice za film, za katerega se je zanimalo več podjetij (pod nosom so se morali obrisati celo pri Sonyju, sestrskem podjetju založbe Columbia, s katero imajo dekleta podpisano pogodbo).

"Izjemno ponosen sem, da lahko pomagam filmu, ki ni le izjemen umetniški dosežek, ampak tudi poziv Američanom, naj branijo svojo pravico svobode govora," je vznesen Weinstein.