V središču pozornosti programskega sklopa, ki bo potekal konec tedna, so ženske kot delavke.

Dekle iz Afrike
V terminu Kinoteka bo nocoj, 7. marca ob 23. uri, na sporedu ena najlepših in najbolj pretresljivih klasik afriške kinematografije. Film Dekle iz Afrike iz leta 1966 velja za prelomno delo podsaharske kinematografije in je imel močan vpliv na razcvet družbenoangažiranega filmskega ustvarjanja na tem območju.

Zgodba filma je postavljena v revno vasico na obrobju Dakarja, kjer brezposelnost in nepismenost krojita vsakdanji boj za preživetje. Ko se protagonistka Diouana med množico iskalcev dela izpostavi s svojo uglajenostjo, jo opazi premožna Francozinja. V upanju na boljše življenje ji revno dekle sledi v Francijo, kjer pa jo doleti kruta resničnost kolonializma, rasizma in patriarhata, ki ji odvzamejo dostojanstvo.

"Ta film je poln prispodob," je v oddaji Televizorka o prelomnem delu afriške kinematografije razmišljala filmska kritičarka Petra Meterc. "Zgodba glavne junakinje je za režiserja Ousmana Sembèna tudi zgodba Senegala oziroma podsaharske Afrike po osamosvojitvi izpod kolonialnih oblasti. Kljub formalni osamosvojitvi je bilo veliko kolonialnih odnosov še vedno prisotnih. Tako kot je junakinja v filmu ekonomsko odvisna od francoske družine, je bil Senegal po osamosvojitvi ekonomsko popolnoma odvisen od Francije."

Pod film se je podpisal režiser Ousmane Sembène, eden najpomembnejših cineastov s podsaharskega območja. Z digitalno obnovo je film v zadnjih letih doživel preporod in danes velja za klasiko svetovne kinematografije.

Film ostaja aktualen tudi danes, meni Petra Meterc: "Tako kot se glavna junakinja znajde v izkoriščevalskem položaju in z delom omogoča lagodno življenje višjega sloja, lahko tudi ob letošnjem 8. marcu poudarimo, da veliko priseljenskih delavk, tudi pri nas, opravlja težaška dela in prepogosto dela v izkoriščevalskih razmerah. Iz delavske perspektive je ta film zelo aktualen."

Ženske nad oblaki
"Nobena druga služba ni ponujala tolikšne svobode za tako visoko ceno konformizma," slišimo v ameriškem dokumentarnem filmu Letite z nami, ki razgalja manj znano plat poklica letalske stevardese.

V prvi polovici 20. stoletja so se mlade ženske v Združenih državah Amerike navduševale nad sanjsko službo, ki jim je odpirala vrata v svet in ponujala edinstveno svobodo. V času, ko samske ženske niso smele same sedeti v restavraciji, imeti kreditne kartice ali dobiti recepta za kontracepcijo, jim je poklic letalske spremljevalke omogočal potovanja, glamur, pustolovščine in neodvisnost.

Od njih se je pričakovalo, da bodo za te svoboščine plačale visoko ceno. Poklic, ki je bil skoraj izključno pridržan za ženske, je zahteval podrejanje strogim in ponižujočim pravilom o videzu in vedenju. Morale so biti samske, imeti belo polt, vzdrževati določeno telesno težo; letele so lahko le do 32. leta, vodje kabinskega osebja pa so lahko postali le moški.

Številne stevardese so v iskanju enakopravnosti postale sindikalistke in aktivistke. Dokumentarni film gledalce popelje skozi njihovo dolgo pot emancipacije. Medtem ko so jih feministke pogosto kritizirale zaradi podrejanja patriarhalnim lepotnim idealom, so nekatere stevardese igrale ključno vlogo v boju za enakopravnost spolov in dosegle prelomne spremembe na delovnem mestu.

Trnje in zvezde v Hollywoodu
Dokumentarni film, ki bo na sporedu v nedeljo, 9. marca, razkriva desetletja trajajočo diskriminacijo žensk v Hollywoodu tako pred kamero kot za njo. Hkrati ponuja rešitve za spremembe v filmski industriji in zunaj nje. V filmu nastopajo strokovnjakinje, režiserke in igralke, kot so Meryl Streep, Reese Witherspoon in Geena Davis, ki opisujejo različne oblike neenakosti med spoloma v Hollywoodu: neenako plačilo, delovne razmere, spolne stereotipe, premajhno zastopanost žensk ter mizoginijo v filmskem svetu.

Kot zanimivost, režiser Tom Donahue se je tematike dotaknil že v svojem prejšnjem dokumentarnem filmu, ki je raziskoval delo vodje kastinga v Hollywoodu. Kar se je začelo kot oda umetnosti kastinga, se je hitro prelevilo v raziskovanje spolne neenakosti v filmski industriji, saj gre za podcenjeni poklic, ki so ga večinoma opravljale ženske. Kasting je bil dolgo edina ključna filmska zasluga brez lastne oskarjevske kategorije – a tudi to se je leta 2024 spremenilo. Ameriška akademija filmskih znanosti in umetnosti bo odslej podeljevala oskarja tudi za največji dosežek v kastingu.