Policija je pogosto nemočna v boju proti podivjanim cestnim tolpam. Foto: EPA
Policija je pogosto nemočna v boju proti podivjanim cestnim tolpam. Foto: EPA
Črni panterji
Prve ulične tolpe so bile povezane s Črnimi panterji, gibanjem za pravice temnopoltih Američanov.

O tem govori dokumentarec Bastards of the Party televizijske družbe HBO, ki je filmski portret razvoja črnskih tolp v ZDA od leta 1940 naprej. Kritiki so kot zelo pravilno ocenili odločitev filmarjev, da podajanje zgodbe o vzrokih za razmah pouličnega nasilja delno zaupajo Cleju "Bonu" Sloanu, nekoč članu zloglasne tolpe Bloods. Upokojenemu članu tolpe je pri ustvarjanju filma pomagal Antoine Fuqua, režiser filma Dan za trening.

Nadomestna družina na poti do samogenocida
Režiserski in producentski par je posebej pazil, da je v film vnesel avtentičnost pouličnega žargona in kulturne atmosfere, v kateri se gibajo cestne tolpe. Bonu to verjetno niti ni delalo težav, saj je tolpa kmalu postala pravzaprav njegova nadomestna družina. Vendar je bila to precej drugačna družina. Precej slabša od še tako slabe običajne družine. Strah pred drugimi "gangi" in rivalstvo za položaje na strogi notranji hierarhiji cestnih združb hitro porodi napetost, ki jo pomiri šele prelita kri. Samogenocid se imenuje ta pojav.

Prvotno plemenito poslanstvo cestnih tolp
Ravno tako zanimiv kot vpogled v notranjo dinamiko teh skupin je tudi prikaz zgodovine črnskih tolp. Prek intervjujev s člani skupin, ki so razsajale v 50. in 60., spoznamo, da prvotno poslanstvo tovrstnih združb sploh ni bila kriminalna dejavnost. Temnopolti prebivalci so se v klane povezali predvsem zato, da bi se skupaj branili pred za samozavest negativnimi vplivi poniževanja, s katerim so jih obkladali belci. Te skupine so bile tako prvotno "izpostave" Črnih panterjev, gibanja za boj za pravice temnopoltih Američanov.

Šele v 70. je prišlo do spremembe. Tolpe so se vedno bolj zapletale v boje za obvladovanje posameznih mestnih predelov in prve žrtve so hitro padle. Nadaljevanje zgodovine "gangov" je bilo vse prej kot zabavno in izkazuje popolno odsotnost plemenitega boja za državljanske pravice, ki je bil del izvirnega poslanstva "pocestnikov".