Los abrazos rotos (Broken Embraces/Zlomljeni objemi) je, kot večina filmov "moža iz Manche", melodrama - a tokrat prvič s pridihom filma noir. Ker pa Almodóvar že dolgo ni več subverzivni dokumentator madridske "movide" (dekadentnega madridskega nočnega življenja v osemdesetih, ko se je Španija počasi otresla bremena diktature), ampak se je pomaknil precej bliže mainstreamu. Podatek, da je to njegov najdražji film do zdaj, ni preveč presenetljiv (imel je za 14 milijonov dolarjev proračuna).
Vloge je seveda razdelil med svoje stalne muze: glavno je namenil Penélope Cruz, manjše pa Chus Lampreave, Rossy de Palma, in Blanca Portillo, ki jo Slovenci poznamo predvsem po sodelovanju s Tomažem Pandurjem. Film je v tujini dobil predvsem pozitivne kritike, doma pa so mu bili recenzenti malo manj naklonjeni.

Namesto Almodóvarjevega filma je španska akademija v ožji izbor uvrstila filme:
Gordos (Debeluhi), režija: Daniel Sánchez Arévalo
Mapa de los sonidos de Tokio (Zemljevid zvokov Tokia), režija: Isabel Coixet
El baile de la Victoria (Viktorijin ples)/The Dancer and the Thief, režija: Fernando Trueba

39-letni Sánchez Arévalo, ki ima za seboj šele dva celovečerca, je bil med najbolj presenečenimi, ko je ugotovil, da je "premagal" slavnega rojaka: "Nad Almodóvarjevo odsotnostjo sem bil zelo presenečen. Če bi moral sam izbirati, bi ga gotovo uvrstil v trojico."

Coixetova, ki se je s svojim filmom letos že potegovala za zlato palmo v Cannesu, je manj šokirana: "Odločitev akademije je presenetljiva, a pragmatična. Pedro je bil tam že velikokrat in morda so sklenili, da je čas, da uberejo še kakšen drug pristop." Trueba, ki oskarja za tujejezični film doma že ima (iz leta 1994, za film Belle Epoque), se šteje med tiste, ki mislijo, da je bil Almodóvar spregledan po krivici.

Nihče ni prerok v domovini?
Mož sam vsega skupaj ni hotel komentirati, šokiran pa najbrž ni mogel biti: poteza akademije je samo najnovejša poteza v dolgi vojni med 58-letnim režiserjem in špansko filmsko akademijo. Almodóvar je bil včasih njen član, a je izstopil iz protesta nad pravili, po katerih izbirajo nominirance za najvišje španske filmske nagrade goya (zaradi prevlade lobijev filmske industrije je izbira posledica sebičnih interesov, je trdil, obenem pa mu je šlo v nos domnevno ignoriranje njegovih filmov v domovini). Trenutni predsednik organizacije, režiser Alex de la Iglesia (The Oxford Murders), je pred kratkim na kolega naslovil pet strani dolgo javno poslanico, v kateri ga je prosil, naj se vrne pod njihovo okrilje.

Končni španski izbor bo znan 29. septembra, Almodóvarju pa pot na rdečo preprogo še ni dokončno zaprta: njegov film lahko oskarjevska akademija sama izbere za katero izmed svojih kategorij.