Film Water (Voda) pripoveduje o komaj 8-letni vdovi, ki jo po smrti moža izženejo v samostan hindujskih vdov. Zgodba je postavljena v trideseta leta 20. stoletja, ker pa naj na podeželju grozljiva tradicija poročanja mladih deklic s precej starejšimi moškimi še ne bi izumrla, je ta tema v indijski družbi še vedno tabu. Zato ni presenetljivo, da so snemanje filma spremljali tako hudi protesti konzervativnih hindujcev, da se je morala filmska ekipa Deepe Mehte iz Benaresa preseliti na Šrilanko.

Uspeh v Kanadi
Mehtin film je v njeni novi domovini Kanadi doživel velik uspeh; od premiere 4. novembra v okviru mednarodnega filmskega festivala v Torontu je prislužil že 1,2 milijona kanadskih dolarjev.

K uspehu ni pripomogla le za zahodnjake precej eksotična zgodba, temveč tudi dobra igra glavnih igralcev Lise Ray in velikega hollywoodskega zvezdnika Garama Masale.

Sprejemanje novih vrednot v polžjem duhu
Ali bo film prišel tudi na redni spored indijskih kinematografov, bo odločeno že pred festivalsko premiero filma. Deepa Mehta je namreč pripravila posebno predvajanje filma za indijske distributerje. Čeprav Mehta zatrjuje, da se ne boji odzivov indijskih filmskih kritikov in verskih konzervativcev, pa organizatorji skoraj do samega začetka festivala niso hoteli izdati naslova filma, ki bo festival odprl. Drži, da se Indija hitro modernizira, a sprejetje novih vrednot poteka vendarle precej počasneje kot sprejetje tehnoloških inovacij.