To bo tretje nadaljevanje istoimenskega filma, ki ga bo Samardžić posnel v sodelovanju z RTS-jem. V začetku leta 2008 bi morali začeti prikazovati 12 epizod, od katerih jih osem vsebinsko zajema prva filma, Jesen prihaja, Dunja moja in Konji vrani, nove epizode pa bodo nadaljevanje znane filmske sage o Savi Lađarskem.

Posvetilo Samardžićevi plodni karieri
Samardžić se je pravkar vrnil z mednarodnega filmskega festivala v Plovdivu v Bolgariji, kjer so mu pripravili hommage s projekcijami filmov v njegovi režiji. Prihodnje leto ga bodo na podoben način počastili v Moskvi, ker je, kot je spomnil v nekem intervjuju, nosilec zlatega viteza in medalje Sergej Bondarčuk za prispevek k svetovnemu filmu. Spomnil je, da mu je med sankcijami Bolgarija pomagala, da je lahko posnel filme Kaži zašto me ostavi, Ubistvo sa predumišljajem, Točkovi in Stršljen.

Samardžić tudi o težavah srbskega filma
Glede srbske kinematografije je povedal, da bi morali to področje že s prihodom demokratskih oblasti prilagoditi evropskim pravilom. "Za financiranje filma v Srbiji je nujno, da pripadate eni izmed vodilnih političnih strank in da 'od njih' brez natečaja dobite par milijonov evrov iz državnega proračuna," je povedal Samardžić, ki se obenem sprašuje, kdo je potem lastnik filma in komu pripada prihodek, ki ga film ustvari v distribuciji.

Brez zadostne gmotne pomoči države ne more biti dobrega srbskega filma, je povedal Samardžić, ki je prepričan, da bi te odnose moralo urediti srbsko ministrstvo za kulturo prek Filmskega centra Srbije (FCS) in da bi bilo treba oblikovati merila in način izkoriščanja sredstev iz državnega proračuna.

Samardžić je prodajo Beograd filma ocenil za nemarno in neresno potezo. To je ponazoril na lastnem primeru: film Jesen prihaja, Dunja moja je imel pred tremi leti 200.000 gledalcev in potem je posnel še nadaljevanje Konji vrani. Letos spomladi, ko je bil film na poti v kinematografe Beograda in Srbije, je bilo 17 glavnih kinodvoran zaprtih. "To je vnaprej določilo komercialni somrak ne samo mojega, temveč tudi drugih filmov," je menil Samardžić.

Prepričan je tudi, da bi moral lastniško transformacijo kulturnih institucij urejati zakon. "Brez kinodvoran bodo mladi pozabili, da obstaja film kot umetnost," je menil.

"Zakonski nered in pravni kaos je nesprejemljiv za resno državo, film pa je v svetu visoko cenjena veja umetnosti in najpomembnejši promotor dežele," je dejal Samardžić. Pozitivno ocenjuje potezo, da je "novi, agilni minister za kulturo že stopil v vrsto pred vrata vlade z novim zakonom o kulturi, iz katerega bodo izšli vsi drugi predpisi za ureditev dela kulturnih institucij".