V glavnem tekmovalnem programu Animateka vsako leto zbere avtorske animirane filme iz srednje in vzhodne Evrope, obenem pa ponuja tekmovalna programa Slon za najmlajša občinstva in Mladi talenti Evrope, posvečen študentom evropskih akademij. Letos so temu dodali še tekmovalni program navidezne resničnosti, v katerem bodo prikazali šest nagrajenih potopitvenih izkušenj, ki bodo tekmovale za nagrado žirije.
Ob jubilejni izdaji se festival ozira tudi v preteklost. Animateka se vsako leto razvija, ugotavlja vodja Igor Prassel, in zato danes že "poka po šivih". "Dejansko mislim, da smo prišli do debeline festivala in količine filmov, kjer komaj čakamo, da se odpre minipleks, kajti takrat bo mogoče še malo razširiti program za kakšne reprize in tako dalje," je povedal na tiskovni konferenci pred letošnjim festivalom.
V glavnem delu bo filme ocenjevala petčlanska žirija, v kateri so štiri zvezdnice svetovne avtorske animacije: Alexandra Ramires s Portugalske, Naomi van Nieker iz Južne Afrike, Dahee Jeong iz Južne Koreje in Nikki Schuster iz Avstrije. Peti član žirije je Mihai Mitrica, programski direktor partnerskega festivala Anim'est iz Bukarešte.
Rezidenčni umetnik letošnjega festivala je italijanski animator in slikar Gianluigi Toccafondo, ki je zasnoval tokratno likovno podobo prireditve. Na Animateki ga bodo počastili z retrospektivo njegovih filmov in razstavo v galeriji DLUL na Bregu, ki so jo odprli v četrtek kot napoved festivala. Njegova dela bo mogoče videti še na razstavah v Kinodvoru in kinoteki.
Velika festivalska retrospektiva bo tokrat posvečena filmom, narejenim v tehniki kolaža. Predvajali bodo dela pionirjev Stana Vanderbeeka, Larryja Jordana, Jana Lenice in Terryja Gilliama ter sodobnikov Lewisa Klahra, Stacey Steers, Daliborja Barića in drugih.
Na Animateki vsako leto prikažejo tudi izbrane animirane celovečerce. Letos bodo na ogled prvenec skladatelja, slikarja in filmskega avtorja Pierra Földesa Slepa vrba, speča ženska, ki je nastal kot priredba kratkih zgodb slavnega japonskega pisatelja Harukija Murakamija, prvenec madžarskega tandema Tibor Banoczki-Sarolta Szabo Belo plastično nebo, Kako sem preživel filmski festival v Pjongjangu nemškega režiserja Martina Hansa Schmitta, Likovna akademija 1994 kitajskega avtorja Liuja Jiana, Linda hoče piščanca!, ki ga režijsko podpisujeta Chiara Malta in Sebastien Laudenbach, prvenec češkega režiserja Filipa Pošivača Toni, Staša in čarobna luč ter Široko in Kraljestvo vetrov francoskega avtorja Benoita Chieuxa.
Organizatorji iz Društva za oživljanje zgodbe 2 koluta so v jubilejni izdaji ohranili programske stalnice, kot sta Svetovni jagodni izbor z opaženimi animiranimi filmi iz zahodne Evrope, obeh Amerik in Azije ter Kinotripov Svetovni jagodni izbor s filmi na teme ekologije, vojn in spolne identitete. Temu so dodali še nov projekt AFN predstavlja, namenjen spodbujanju ustvarjalnosti in promociji avtoric.
Filmski program bodo dopolnjevali strokovna predavanja in pogovori z avtorji v okviru platforme AnimatekaPRO.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje