Sodobni južnokorejski film se je šele nekje na prelomu tisočletja uspešno prebil v mednarodne vode. Iz tako imenovane klasične produkcije je prodrl le domačijski triler Hanyo (Gospodinja) iz leta 1960, ki ga je pozneje restavriral tudi Martin Scorsese, pojasnjuje filmofil in dolgoletni programski direktor Liffa Simon Popek: "Zelo odmeven je bil leta 2003 Oldboy (Stari). To je bil takrat največji hit. Ta film je bil tudi nagrajen na festivalu v Cannesu in režiser Park Chan-wook je takrat postal mednarodna zvezda, pozneje je posnel tudi angleško govoreči film z Nicole Kidman."
Erotična Služkinja
Zadnja stvaritev princa južnokorejskega filma, kot ga imenujejo nekateri mednarodni mediji, je erotična drama Agassi (Služkinja), ki temelji na literarni predlogi romana o ženskem uporu moški nadvladi britanske pisateljice Sarah Waters in v kateri viktorijansko Anglijo zamenja Polotok jutranje tišine v 30 letih. Guardian je zapisal, da gre za bleščeče nenavaden in dražljiv film.
Ob Park Chan-wooku Popek postavlja še enega južnokorejskega uveljavljenega avtorja, in sicer Bong Joon-hoja: "Uveljavil se je s sijajno grozljivko Memories of murders, ki je pri nas na žalost nismo nikoli videli, vsaj ne v kinu. Postal je prva Netflixova zvezda. Bong Joon-ho je za Netflix posnel film Okja v ameriški produkciji z veliko mednarodno zasedbo, v kateri igrajo denimo Tilda Swinton in številni drugi. To je film, ki je bil lani v tekmovalnem programu Cannesa in takrat je prišlo tudi do velikega škandala, češ da Netflix ne bo predvajal svojih filmov v kinih."
Intelektualne komedije
Nekateri južnokorejski avtorji so resnično velemojstri, meni Popek: "Znajo nagovoriti z inteligentno vsebino, hkrati pa tako atraktivno, da je za obe tržišči: za festivalsko in multiplex občinstvo. To se mi zdi, da je njihova kakovost."
Južnokorejsko filmsko tržišče je sicer z več kot 50 milijoni prebivalcev samozadostno in komercializirano. Pravi hit so romantične komedije. "Izvažajo pa svoj art film. Zelo so prisotni na festivalih, imajo zelo etablirane režiserje tipa Jang Sun-woo, Kim Ki-duk in Hong Sang-soo, ki ga tudi velikokrat zavrtimo na Liffu. To je tudi meni zelo ljub režiser. Lani je posnel štiri celovečerce. Bila so leta na Liffu, ko sem vrtel po dva njegova filma, ampak to so zelo posebni filmi. Nekakšne komedije v narekovajih. Gre za poseben tip humorja. To ni humor, kjer bi se ti krohotal. Lahko bi jim rekel, čeprav izraz ni pravi, intelektualne komedije," še dodaja Simon Popek.