Azijci so od nekdaj ljubili filme o katastrofah, v katerih zemljanov ne ogrožajo vulkani in vladne zarote, ampak različice ogromnih mutantov kuščarjev in zmajev. Film Gostitelj korejskega režiserja Bonga Juna Hoja ni nobena izjema, je pa prvi med enakimi - v slabem mesecu je v začetku septembra podrl rekord najbolj obiskane predstave v južnokerejskih kinematografih. V državi s približno 48 milijoni prebivalcev si jih je film Gostitelj ogledalo 12,3 milijona. Grozljivka je tako na dobri poti, da postane prvi južnokorejski film, ki bo zaslužil več kot 100 milijonov dolarjev.

Vsega so krivi Američani
Režiser je zamisel za film dobil leta 2000, ko je ameriška vojska v Južni Koreji v vodo izpustila strupene odplake, zaradi česar je v državi vrelo od protiameriškega razpoloženja. Prvi prizori tako prikazujejo prav malomarnega pogrebnika ameriške vojske v Južni Koreji, ki podrejenemu naroči, naj se strupenih snovi lepo znebi v seulsko kanalizacijo. Kemikalije kmalu pronicajo v reko Han, v kateri se nato zaredi mutantska pošast. Ko dovolj zraste, se poda na morilsko pojedino po ulicah prestolnice in spotoma v svoj brlog zvleče še malo dekletce, ki jo je nato v nadaljnejem razpletu seveda treba rešiti.

Družina ugrabljene deklice - režiser jo opisuje kot nekolikanj pomilovanja vredno druščino - se mora spopasti ne le s pošastjo, ampak tudi s korejsko vojsko, ki skuša "incident" pomesti pod preprogo, tolpo avtomobilskih tatov in slabim signalom svojih mobilnih telefonov.

Podpora domači filmografiji - zlepa ali zgrda
Gostitelj se septembra seli v Hongkong, na Japonsko, v Singapur in Tajvan, nato pa najverjetneje še v ZDA in morda celo Evropo. Uspeh filma prihaja prav v obdobju, ko je Južna Koreja - na zahtevo ZDA - malce omilila protekcijo domače filmske produkcije: pravilo, da morajo domače filme kinematografi predvajati najmanj 143 dni, so znižali na 73 dni.

Politična propaganda v ovčji preobleki?
Ponovno "oživljanje" incidenta izpred šestih let, ko so Američani seulsko vodo iz malomarnosti onesnažili s formaldehidom, je pogrel stare zamere: korejski okolijski minister je izjavil, da bi uspeh filma lahko škodoval pogajanjem okrog vrnitve ameriških sil na južnokorejska tla. Vladi obeh držav se že dobro leto dogovarjata, kdo bo počistil ostanke kemičnih odpadkov in nekateri ameriški analitiki so izrazili celo skrb, da poskuša Južna Koreja s protiameriškimi implikacijami filma pridobiti naklonjenost mednarodne javnosti. "Neškodljiva fikcija? Daleč od tega. Okoljevarstvene skupine in protiameriški partizani molzejo film v boju za politične točke," je bil oster novinar New York Timesa.

Nasilne interpretacije
Bong Jun Ho take in podobne obtožbe zavrača. Pravi, da se je hotel le izogniti ustaljenim tirnicam filma o pošasti ter ustvariti na trenutke duhovito zgodbo o tem, kako lahko "mali človek" premaga precej močnejšega sovražnika. "Moje sporočilo je le, da je za šibkega ves svet nekakšna pošast."