Pogoja za nastop v filmu, ki ga producira Lopezova: mladost in lepota. Foto: EPA
Pogoja za nastop v filmu, ki ga producira Lopezova: mladost in lepota. Foto: EPA
Florida je sicer dežela upokojencev, a v filmu jih ni. Foto: European Community

Znanstvena fantastika? Nič več. Pod izvršnim producentstvom Jennifer Lopez je nastal film South Beach, v katerem v Miamiji živi ogromno število ljudi, a protagonisti srečujejo ene in iste ljudi. Kritiki nad izdelkom, ki sta ga zrežirala Jason Ensler in Darnell Martin, niso navdušeni; ena izmed kritik je bila, da je filmu uspelo, kar ni niti evtanaziji - s tradicionalno upokojenske Floride je odstranila vse starejše prebivalce.

Besede v filmu - kazen?!
Edina hvale vredna stvar so se jim zdela prizadevanja Esposita in Vanesse Williams, da bi v svoji (precej obrobni) vlogi vdahnila nekaj življenja, a ker že osnove za njun trud niso bile dobre, niso obrodila sadov. Njuno delo so otežkočali tudi drugi igralci, za katere se zdi, kot da jim je vsaka izrečena beseda tako težka, kot bi bila kazen, ne del njihovega dela.

V Miami po manekensko kariero
V središču zgodbe je Arielle (Odette Yustman), ki se je ravno razšla s svojim fantom Mattom, ki ga igra Marcus Coloma. Končno svobodna lahko uresniči svojo željo in se iz New Yorka poda v Miami, da bi tam začela manekensko kariero. Že smer potovanja se kritikom zdi zelo dvomljiva, saj po navadi dekleta z manekenskimi ambicijami potujejo v ravno nasprotno smer.

V Miami se podaja tudi Mattov najboljši prijatelj Vincent, v filmu Chris Johnson, a Matta pot ne zanima, dokler ne izve, da je njegov oče ravno pred kratkim zaigral ves denar, namenjenen njegovemu študiju. Tako tudi njegov cilj postane jugovzhod ZDA. Seveda se v Miamiju prav hitro srečata prav z Arielle. Njihove poti se križajo še naprej, saj Matt dobi zaposlitev v hotelu, katerega direktor je Ariellin novi ljubimec ...

Film brez prave zgodbe
Kritiki so filmu poleg zožanja mesta na nekaj ljudi očitali tudi vsakršno odsotnost zgodbe. Če že kaže, da bi se zgodba le lahko razvila, jo protagonisti takoj zatrejo, saj se zdi, kot da si igralci prav prizadevajo, da bi bili čim bolj neprepričljivi.