Akademija, ki podeljuje prestižne nagrade, je sporočila, da se letos prvič po 32 letih za oskarja poteguje več kot 300 celovečernih filmov oziroma kar 16,5 odstotka več kot lani. Večja produkcija naj bi bila posledica številnih filmov, ki hodijo po meji med igranim in dokumentarnim žanrom, ter izida številnih projektov, ki so jih veliki studii sprožili že pred daljšim časom, a se je njihovo dokončanje zaradi različnih vzrokov zavleklo. Zadnji pojav so povzročile številne spremembe v organizaciji filmskih distributerjev, ki so si prizadevali v promet spraviti nedokončane projekte.

Kot najbolj zgovoren primer je Howard Loberfeld, koordinator nagrad Ameriške akademije umetnosti in znanosti gibljivih slik, navedel studio Sony, ki je po združitvi s studiem MGM v redni spored poslal nekaj "starih", a še nikoli predstavljenih filmov.

Standard: dva filma na teden
Na seznamu filmov, ki se bodo potegovali za najbolj zaželeno filmsko nagrado, se je tako znašlo 311 naslovov. Čeprav število 300 ni bilo preseženo že od začetka sedemdesetih, je vseeno daleč od rekorda. Konkurenca je bila najhujša leta 1928, ob prvi podelitvi oskarjev, ko so se člani akademije morali prebiti kar skozi 562 filmov. V pionirskih časih sedme umetnosti je v Hollywoodu vladala prava hiperproizvodnja filmov. Loberfeld je tako povedal: Lahko pa se vprašamo, kakšna je bila kakovost in inovativnost vseh teh posnetkov.

Uradne nominacije za oskarje bodo razglasili 31. januarja, odločilni dan – ko bodo tekle solze sreče in žalosti - pa bo 5. marec 2006.