Kinodvor je postal prvi kino v mreži slovenskih art kinematografov, ki je opremljen za digitalno prikazovanje filmov. Pomen hkratne ali vsaj čim bolj skladne digitalizacije Art kino mreže Slovenije je, kot so zapisali v Kinodvoru, zlasti v ohranjanju raznolikosti in zagotavljanju dostopne aktualne filmske ponudbe v mreži, enotni kakovosti filmskih projekcij, doseganju čim nižjih stroškov distribucije ter zmanjševanju filmskega piratstva, ki izgublja pomen, ko je film dostopen v doglednem času in čim več krajih po Sloveniji. Foto: Blaž Budja
Kinodvor je postal prvi kino v mreži slovenskih art kinematografov, ki je opremljen za digitalno prikazovanje filmov. Pomen hkratne ali vsaj čim bolj skladne digitalizacije Art kino mreže Slovenije je, kot so zapisali v Kinodvoru, zlasti v ohranjanju raznolikosti in zagotavljanju dostopne aktualne filmske ponudbe v mreži, enotni kakovosti filmskih projekcij, doseganju čim nižjih stroškov distribucije ter zmanjševanju filmskega piratstva, ki izgublja pomen, ko je film dostopen v doglednem času in čim več krajih po Sloveniji. Foto: Blaž Budja
Kinodvor
Mestna občina Ljubljana je Javni zavod Kinodvor ustanovila maja 2008, že oktobra istega leta pa so MOL, Kinodvor in strateški partnerji, zlasti filmski distributerji, podpisali protokol »Dogovor o sodelovanju pri izvajanju programa Kinodvora«, v katerem se je MOL zavezal, da bo zagotovil finančna sredstva za projekcijo in podnaslavljanje filmov v digitalnem formatu že v letu 2009. Ta investicija je bila, tudi v pričakovanju nacionalnega modela sofinanciranja, vsako leto odložena. Foto: MMC RTV SLO
Digitalizacija art kinematografov se je začela

Predsednica Art kino mreže Slovenije Marjana Štalekar je opozorila, da le pravočasen prehod na digitalno tehniko lokalnim kinodvoranam zagotavlja preživetje in da je digitalizacija neizogibna in ena izmed glavnih tem delovanja slovenske Art kino mreže v zadnjem letu. "Digitalizacija slovenskih kinodvoran je projekt nacionalnega pomena," je poudarila.

Leta 2012 obljubljena sredstva za digitalizacijo
Čeprav je že letošnje leto potekalo v pričakovanju nacionalnega načrta digitalizacije Art kino mreže in razpisa filmskega centra za sofinanciranje digitalne opreme, pa so v septembru s preoblikovanjem državnega proračuna umaknjena tudi ta sredstva v višini 250 tisoč evrov. Ne glede na to se je Kinodvor uspešno opremil in v februarju 2012 pričakuje rezultate Media razpisa, na katerem kandidira za evropska sredstva za digitalizacijo kinematografov. Poleg sofinanciranja programa filmov na 35 mm pa bo v prihodnjem letu tako lahko črpal še dodatna letna sredstva mreže Europa Cinemas za program digitalnih projekcij iz DCP-formata. Nova digitalna oprema v Kinodvoru za zdaj ne vključuje opreme za predvajanje 3D-vsebin, saj v načrtovani programski shemi kina za tovrstno investicijo ni potrebe, mogoč pa je naknaden nakup tovrstne opreme.

Potrebe po digitalizaciji se zavedajo tudi v Javnem zavodu Kinodvor, ki je dejavni predstavnik kinematografske stroke v javnih razpravah in dialogu s kulturno politiko na področjih prikazovanja art filmov, delovanja in digitalizacije slovenske art kino mreže ter filmske vzgoje in izobraževanja. Pri Art kino mreži Slovenije so za ministrstvo za kulturo v preteklem letu izdelali študijo o digitalizaciji mreže art kinematografov, na podlagi katere naj bi Slovenski filmski center pripravil razpis za sofinanciranje digitalizacije art kinematografov Slovenije, a ga v letošnjem letu še ni objavil. Po besedah direktorja Slovenskega filmskega centra Jožka Rutarja je v finančni načrt centra za prihodnje leto že umeščena postavka za digitalizacijo, razpis za črpanje teh sredstev pa bo objavljen predvidoma januarja 2012.

Digitalizacija art kinematografov se je začela