Kljub temu pa velja ta vojna za pozabljeno vojno. Tak je tudi podnaslov prvega dela dokumentarne serije v dveh delih, ki bo na ogled na TV Slovenija 2. Prvi del Korejska vojna: Pozabljena vojna si je mogoče ogledati pod tem prispevkom, drugi del Korejska vojna: Neskončna vojna pa bo sledil v torek, 23. junija, ob 20.55.
Koprodukcijska dokumentarna serija se posveti raziskovanju zgodovinske razdelitve korejskega polotoka, ameriških in ruskih interesov. Poleg raziskovanja te surove vojne se poglobi tudi v vzpon severnokorejske diktature in ne nazadnje posledice, ki krojijo tudi vsakdan preostalega sveta.
V korejski vojni je bilo na milijone žrtev in pravzaprav se ni nikoli končala, ostaja nekoliko pozabljena. Nedavno odprtje ruskih, ameriških, kitajskih in južnokorejskih arhivov je omogočilo dostop do prej javnosti neznanih podatkov, stotin fotografij in celo barvnih posnetkov, ki osvetljujejo s korejsko vojno povezana zgodovinska dejstva.
Korejska vojna kot pozabljena vojna
Prvi del dokumentarne serije gledalce pobliže seznani s prodorom severnokorejske vojske čez razmejitveno črto v Republiko Korejo, s čimer se je začela vojna na Korejskem polotoku, ki je v treh letih terjala dva milijona civilnih žrtev.
V spopadih so posredovale enote Združenih narodov, najgloblje pa so se v vojno zapletle ZDA, saj si je predsednik Harry Truman prizadeval preprečiti širjenje komunizma v Aziji. Oddaja prinaša pričevanja veteranov, ki se spominjajo grozodejstev, zagrešenih nad korejskimi begunci, in srditih spopadov pozimi 1950, ko se je v vojno vmešala Kitajska in ameriški vojski pod vodstvom slavnega generala Douglasa MacArthurja zadala hude izgube.
Korejska vojna kot neskončna vojna
Drugi del se začne z dogajanjem v letu 1953, ko sta Severna in Južna Koreja po treh letih spopadov sklenili premirje, ki traja še danes. Južno od demilitariziranega območja se je iz vojaške diktature sčasoma razvila demokracija. Kim Il Sung pa je na severnem delu polotoka vzpostavil totalitarni režim, ki se je sprva zanašal na gospodarsko pomoč Sovjetske zveze.
Vendar je ta sistem nato v 90. letih preteklega stoletja po razpadu vzhodnega bloka svoje državljane pahnil v revščino in lakoto. Oblast v severnokorejski prestolnici Pjongjang še zmeraj bije protiimperialistični boj proti ZDA, zato si voditelj Kim Džong Un nenehno prizadeva razviti jedrsko orožje, ki bi lahko doseglo ZDA.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje